Strah je votel, okoli ga pa nič ni
Zagotovo lahko rečem, da strah, skrb in stiska čedalje bolj poganjajo svet. Ne mine dan, ko ne bi na sto koncih in krajih prebrali, videli in slišali nekaj, kar vzbuja v nas ta čustva. Le zakaj mediji in marketinški guruji toliko poudarjajo vse tegobe in možne negativne scenarije? Jih res le zelo skrbi za nas in nam želijo vse najboljše? Kaj pa pravzaprav sploh je strah? Lahko razumemo, da je to le beseda, ki nase veže najrazličnejše predstave, ki se v nas »gojijo«?
Ali mislite, da vsi mediji, ves marketing neprestano in kar tako, nenamerno, nevede in nehote uporabljajo besede in besedne zveze, ki napeljujejo senzacije strahu, skrbi in stiske? Dokazano je, da se ravno na teme, ki vzbujajo strah, skrb in stisko dobro lovimo. Kot muhe na pajkovo mrežo.
Vzemimo za primer občutek strahu. Ugotovili bomo namreč, da v znanju prav zares je moč. Če vemo, kako delujejo človeški možgani, potem vemo, da ne ločijo časa. Čas nasploh, prihodnost in preteklost so zgolj priučeni konstrukti. Vsa razmišljanja o preteklih dogodkih se nam »zgodijo« vsakokrat znova tukaj in zdaj, ko in če o njih razmišljamo. Enako velja za negotovo in skrb vzbujajočo prihodnost. Vsakokrat, ko razmišljamo o možnostih, ki se v doživljanju realnega časa še niso zgodile, jih pravzaprav doživimo isti hip. Tukaj in zdaj. Občutek realizacije in telesnih odzivov na podlagi razmišljanja, pa je odvisen od intenzitete domišljije in zmožnosti vživljanja.
Strah je namreč prav čudodelna »zadeva«. Če iskreno pomislimo in malo pobrskamo v sebi, lahko kaj hitro ugotovimo, da v resnici nismo tako bojazljivi. Ni nas strah življenja. Strah nas je same besede in domišljijskih dogodkov, ki jih ob to besedo vežemo. Kako lepo in preprosto je meni to ničkolikokrat razložil dedek, ko mi je zagotavljal: »Tjaša, veš kaj je strah? Strah je votel, okoli ga pa nič ni.« To mi je ponavljal ničkolikokrat. Vsakokrat, ko me je bilo strah iti po nekaj v klet. Tam sta dedek in babica namreč hranila ozimnico. In lahko si mislite, da sem mu verjela. Pa čeprav še vedno nisem s časom ravno tekala po tistih stopnicah navzdol v trdo temo.
Zdaj razmišljam lažje. Zagotovo mu verjamem in sem ponosna, da me je tega učil. Oseba, ki odrašča v pomanjkanju in brez mame, kot je on…oseba, ki je preživela vojno, bila v ujetništvu in mučena…oseba, na kateri so izvajali poskuse, kot na poskusnem zajčku. Ja, verjamem, da se ni bal več ničesar. No, vsaj ničesar, kar ni vključevalo nas, ki smo mu bili dragi. Ko pride do ljubljenih vsi odpovemo. In s tem ni nič narobe. Čustva so naš najdragocenejši smerokaz in strah dokaz, da imamo radi. Da ljubimo. Da nam je zdaj lepo in si tega ne želimo izgubiti.
Strah je fascinantno čustvo, ki se pojavlja v najrazličnejših oblikah, v različnih starostnih obdobjih in na različnih področjih. Je tudi kulturno in družbeno pogojen. Pa vendar čudovito čustvo, ki se lahko preobraža v neskončno najrazličnejših odtenkov. Strah se lahko brez težav preveša v hvaležnost, sem in tja v modrost, se ničkolikokrat spaja s hrepenenjem. Toliko bi še lahko zapisala o njem…
Strah je v resnici naš prijatelj, katerega so v zadnjem obdobju mnogi izkoristili. Velikani in pretkanci se z njegovo pomočjo okoriščajo na naš račun. Neprestano smo bombardirani v »strašljiv« način mišljenja. Prav tako lahko neprestano opažamo besede in stavke, ki nas v naših strahovih urijo. Kaj pa je lepšega, kot neskončne množice prestrašenih ljudi, ki kar hlastajo po ponujeni rešitvi?
Kakorkoli, strahovi se spreminjajo in vsak ima svoje. Pa če so tako zelo gibki ti strahovi, potem se da zagotovo z njimi tudi zelo dobro upravljati. Kaj, ko bi se v tem upravljanju pri sebi izurili kar sami? Strah se lahko zgodi samo v tem trenutku. Poskrbimo, da ne izgubimo svoje lepe, močne, svetle, pozitivne in kreativne energije. Raje jo usmerjajmo v hoteno in premikajmo gore. Prepričana sem namreč, da ne glede na to, česa nas je strah in česa ne … človek se ima z vsem moč soočiti in tudi … preživeti!
Tjaša Ravnikar
O avtorici: mag. Tjaša Ravnikar je krizna managerka odnosov, umologinja in ustanoviteljica Umologije – medicine misli. Tjaša je predavateljica in pisateljica, med drugim tudi RTT – terapevtka, mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in CSD – jih po Sloveniji in trenerka mediatorjev. Deluje na področju medicine misli in je pobudnica novih pristopov v duševnem zdravju in osebnostnem razvoju mladih in odraslih. Trenutno poglablja svoje znanje na doktorskem študiju iz področja naravne in integrativne medicine. Več njenih kolumn je na voljo TUKAJ. – Umologija: https://www.umologija.com/ – Tjaša Ravnikar: https://tjasaravnikar.si/