Strah in trepet: Srbija ruske disidente izroča Rusiji

Srbija, tesna zaveznica Moskve, je v zadnjem času povečala izročanje ruskih disidentov Rusiji, kar povzroča zaskrbljenost med tistimi, ki so se zatekli v državo v upanju na varnost pred političnim preganjanjem doma. Deutsche Welle poroča o vse pogostejših primerih, ko že sam podpis proti ruski politiki lahko pomeni izgon.

Elena Koposova, 54-letna prevajalka in mati dveh otrok, ki se je pred petimi leti preselila v Srbijo, je ena izmed tistih, ki so doživeli to kruto realnost. Kljub temu, da trdi, da nikoli ni bila zares politično aktivna in da je le enkrat podpisala peticijo na Facebooku, je prejela obvestilo srbskega notranjega ministrstva, da predstavlja “grožnjo nacionalni varnosti” in mora državo zapustiti v 30 dneh.

Koposova se boji vrnitve v Rusijo, saj kot kritičarka ruske agresorske vojne, tvega zaporno kazen. Prepričana je, da za njenim izgonom stoji ruska vlada, ki pritiska na Srbijo, da se znebi njenih državljanov, ki se opredeljujejo proti trenutnemu režimu.

To ni osamljen primer. Po podatkih opozicijske organizacije Društvo ruske demokracije (RDS) je bilo do zdaj zabeleženih 13 podobnih primerov. Dejansko število pa bi lahko bilo večje, saj se mnogi ne želijo javno izpostaviti. Peter Nikitin, ustanovitelj RDS, opozarja, da je cilj ruske države ustrahovanje in utišanje opozicije tudi v tujini, kar otežuje organiziranje in delovanje ruskih disidentov v izgnanstvu.

Srbija kljub statusu kandidatke za članstvo v Evropski uniji tesno sodeluje z Rusijo

Srbija, kljub statusu kandidatke za članstvo v Evropski uniji nadaljuje s tesnim sodelovanjem z Rusijo, saj ni pristopila k zahodnim sankcijam proti Moskvi. Prav tako Srbija 90 odstotkov svojega plina še vedno uvaža iz Rusije. Ta odnos med državama je še posebej očiten v primeru zatiranja kritičnih glasov proti ruski vladi.

Vladimir Kara-Mursa, ruski novinar in kritik ruske agresivne politike, je poročal, da mu je srbska tajna služba prisluškovala med njegovim obiskom v Beogradu, kjer se je srečal z ruskimi disidenti. Informacije iz prisluškovanih pogovorov so bile posredovane ruski vladi, kar je vodilo do Kara-Mursove aretacije in 25-letne zaporne kazni.

Sodelovanje med Srbijo in Rusijo temelji na sporazumu o boju proti “barvnim revolucijam”, ki ga je leta 2021 podpisal takratni srbski notranji minister Aleksandar Vulin. Ta sporazum označuje družbena gibanja kot orodja zahodnih sil za destabilizacijo obeh držav.

Aleksandra Tomanić, izvršna direktorica Evropskega sklada za Balkan, izpostavlja, da v Srbiji živi veliko ruskih disidentov, ki so pripravljeni javno kritizirati ruski režim. Za preprečitev takšnih akcij Srbija izvaja postopke, podobne tistim proti Eleni Koposovi, ki je prejela obvestilo o izgonu zaradi domnevne grožnje nacionalni varnosti po podpisu peticije proti ruski politiki.

Kljub grožnji izgona Koposova, ki je v Srbiji našla novo domovino, kjer njeni otroci govorijo srbsko in so vključeni v lokalno skupnost, ne namerava ostati tiho. S pritožbo na odločbo ministrstva za notranje zadeve upa pridobiti več časa za boj za svoj status v državi.

[Vir: Deutsche Welle]; Foto: Pexels; Portal24