Stoltenbergov obisk Bele hiše bo zaznamoval vodenje Nata
Prihodnji obisk generalnega sekretarja NATO Jensa Stoltenberga v Beli hiši bo pomemben. Gre za del njegovega trenutnega potovanja, ki lahko oblikuje prihodnje vodenje zahodne vojaške zveze. Izid tega obiska bo odločil o Stoltenbergovi prihodnosti kot voditelja. Združene države bodo morda podprle novega kandidata.
V zadnjih mesecih je bila Evropa vpletena v nenehno igro ugibanj o Stoltenbergovem nasledniku. Sedanji mandat se bo končal septembra, saj je bil podaljšan. Njegov mandat je bil impresiven, trajal je namreč skoraj desetletje. Zdaj se postavlja zanimivo vprašanje: Kdo bo prevzel njegovo vlogo?
Potencialni kandidati so bili deležni nihanj podpore, saj so njihove možnosti naraščale, padale in spet naraščale. Medtem so nekateri posamezniki, ki so veljali za dobrodošle naslednike, vztrajno izražali nezainteresiranost. Diplomati, ki so nastanjeni na sedežu Nata v Bruslju, prispevajo k spletkam. Najprej ponudijo eno teorijo, nato pa hitro v naslednji povedi predstavijo popolnoma drugačno perspektivo.
Združene države Amerike so se ves čas tega zapleta izogibale neposrednim komentarjem. Namesto tega so sporočili le, da se predsednik Joe Biden še ni dokončno določil kandidata, hkrati pa so pretirano hvalili Stoltenbergove dosežke. Vendar se Biden ne more odločati v nedogled. Čeprav je vodja Nata tehnično gledano izbran s soglasjem, ima podpora Bele hiše pomemben vpliv.
Negotovost glede vodenja Nata
Zaradi te zamude pri sprejemanju odločitev je Nato v negotovosti. Medtem ko nekatere članice trdijo, da je skrajni čas za nov obraz, je položaj v Natu, ki je tradicionalno rezerviran za evropsko predstavnico, postal zelo občutljiv. Število razpoložljivih visokih evropskih voditeljev, ki bi bili sposobni pridobiti podporo vseh 31 članic zavezništva za to pomembno vlogo, je omejeno.
Vsa pozornost je zato usmerjena v Washington, saj se odštevanje do letnega vrha Nata, ki bo julija, nadaljuje. Ta dogodek je nekakšen rok za sprejetje sklepa o naslednjem voditelju ali morebitnem podaljšanju mandata sedanjega voditelja zavezništva.
“Ne morem biti povsem prepričan, da je seznam kandidatov končan,” je razkril visoki diplomat iz Srednje Evrope, ki je tako kot drugi želel ostati anonimen, da bi lahko razpravljal o dinamiki v zavezništvu. Diplomat je še izjavil: “Obstaja možnost, da bi v zadnjem trenutku prišlo do pobude za podaljšanje zavezništva.”
Diplomati imajo nasprotna mnenja o izidu tekme za vodenje Nata. Kljub temu da je več kandidatov zanikalo svojo udeležbo in je Stoltenberg izrazil namero, da se vrne na Norveško, so vse možnosti še vedno realne.
V zadnjem času se v diplomatskih krogih pogosto govori o danski premierki Mette Frederiksen kot morebitni naslednici. Podobno se je kot pomemben kandidat za položaj pojavil tudi britanski obrambni minister Ben Wallace.
Ugibanja o prihodnosti Frederiksen so se okrepila po njenem srečanju s predsednikom Bidenom v Beli hiši prejšnji teden. Kot voditeljica, ki predstavlja državo Evropske unije, ima za vplivne članice zavezništva zaželene lastnosti. Poleg tega je njeno stališče odločnega zagovornika Ukrajine brez pretiranega nasprotovanja pri mnogih pozitivno odmevalo.
Vendar je Frederiksen na novinarska vprašanja v Washingtonu jasno povedala: “Popolnoma sem predana svojemu sedanjemu položaju in ne nameravam opravljati drugih vlog. To stališče ostaja nespremenjeno tudi po srečanju z ameriškim predsednikom.”
Nasprotovanje in izzivi v Natu
Nasprotno se v sferah Nata ime Frederiksen po mnenju štirih evropskih diplomatov še naprej pojavlja kot ime pomembne kandidatke.
Frederiksen pa je naletela na ovire, vključno z nedavno zasedbo najvišjega položaja v Natu s strani Danske pred manj kot desetletjem, kar bi lahko predstavljalo izziv. Poleg tega ne kažejo vsi neomajnega navdušenja nad njeno kandidaturo.
“Danska kandidatka se lahko sooči z nasprotovanjem Turkov,” je dejal izkušeni diplomat, ki zastopa Srednjo Evropo. “Ta ideja ni prisotna le na vzhodu in jugu, ampak bi lahko nekatere države celo sodelovale pri morebitni blokadi.”
Po incidentu, ko je skrajno desničarska skupina v Københavnu zažgala Koran in turško zastavo, je Turčija v začetku leta poklicala danskega veleposlanika v Ankari. V širšem kontekstu se je turška vlada sprla z več severnoevropskimi državami in trenutno ovira prizadevanja Švedske za vstop v Nato.
Na vprašanje o morebitnem nasprotovanju Ankare danski voditeljici je turški uradnik to zavrnil kot navadne govorice in izjavil: “Nikoli nismo bili vprašani glede njene kandidature!”
Po drugi strani pa je britanski Wallace odkrito izrazil zanimanje za položaj v Natu. Vendar ga čaka zahtevna pot. Številne zaveznice za to vlogo raje izberejo nekdanjega vodjo vlade, nekatere prestolnice Evropske unije pa so izrazile nasprotovanje kandidatu, ki ni iz EU.
Predsednik Biden je prejšnji teden na vprašanje o primernosti britanskega generalnega sekretarja odgovoril z mlačnim navdušenjem.
Vir Portal24 Foto: Jens Stoltenberg Twitter