Srečanje v Reykjaviku predstavlja nov register opustošenja
Evropski voditelji so se srečali na dvodnevnem vrhu na Islandiji. Izrazili so zavezanost, da bo Rusija odgovarjala za agresijo na Ukrajino. Predstavili so tudi mehanizem za spremljanje izgub in škode, ki so jo povzročili ukrepi Moskve.
Na redkem srečanju organa Sveta Evrope (SE) za pravice v Reykjaviku so nemški kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Riši Sunak med drugim ponovno izrazili podporo Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je vrhu pridružil na daljavo. Nedavno je obiskal evropske prestolnice. S tem je želel zagotoviti dodatno vojaško pomoč in podporo. Namen obiska je bil priprava na morebitno protiofenzivo proti ruskim silam.
Zelenski je izkoristil priložnost in poudaril, da je Ukrajina uspešno prestregla ruske hipersonične rakete s pomočjo novo pridobljenih zahodnih obrambnih sistemov. Ta dosežek je izpostavil kot dokaz zmogljivosti države, ko je ta združena.
“V preteklosti nismo mogli prestrezati večine terorističnih raket, zlasti balističnih,” je izjavil Zelenski. “Zdaj postavljam vprašanje. Če lahko to dosežemo, ali je kaj, kar je izven našega dosega?”
Rusija zavrača obtožbe o bombardiranju civilistov
Rusija je zavrnila obtožbe, da je med bombardiranjem ukrajinskih mest namerno ciljala na civiliste. Kljub temu so od začetka invazije februarja lani z letalskimi napadi in topništvom zdesetkali številna mesta.
Na srečanju v Reykjaviku je bil predstavljen nov register opustošenja kot sredstvo za dokumentiranje in utemeljevanje dokazov in trditev o škodi, izgubah ali poškodbah, ki so posledica ruske invazije.
Srečanje je imelo namen obravnavati pomisleke, med njimi tudi težek položaj več tisoč otrok. Otroci so bili iz Ukrajine prepeljani v Rusijo ali na zasedena ozemlja. Kijev in njegovi zavezniki deportacije otrok obsojajo in jih obravnavajo kot nezakonite deportacije.
Sunak je v govoru poudaril potrebo po takojšnjem uporu in dejal: “Prišel je čas, da se upremo. Demokracije, kot je naša, morajo gojiti odpornost, ki nam omogoča, da prelisičimo in premagamo tiste, ki so odgovorni za spodbujanje nestabilnosti.”
“Držalo se bomo stran od Rusije in zahtevali, da prevzame odgovornost za grozljive vojne zločine. Iz tega konflikta se moramo naučiti dragocene lekcije. Proaktivno se bomo soočili z grožnjami našim družbam, da ne postanejo nepremostljive,” je dodal Sunak.
Podobno je menil tudi Scholz, ki je potrdil pomen sveta: “Njegov namen je maščevanje za vojne zločine, ki so jih zagrešili ruski okupatorji, in zahteva odgovornost za ogromno škodo, ki jo vsak dan utrpi Ukrajina.”
Po navedbah Macronovega urada svet preučuje, kako bi lahko Razvojna banka Sveta Evrope (CEB) pomagala pri zadovoljevanju potreb Ukrajincev, ki se soočajo s časovno stisko.
Kibernetski napadi in srečanje Sveta Evrope
Pred prihodom voditeljev so različne javne institucije in spletna mesta zasebnega sektorja na Islandiji, kot so parlament, vlada in vrhovno sodišče, doživele kratke kibernetske napade.
Odgovornost za napade je prevzela proruska hekerska skupina NoName057. Objavili so sporočilo na Telegramu. V sporočilu so posebej omenili srečanje Sveta Evrope. Prav tako so omenili govor predsednika Zelenskega.
Tokratno srečanje je šele četrto, 46-članskega Sveta Evrope od njegove ustanovitve po drugi svetovni vojni. Zavezanost Sveta demokratičnim načelom podpira Evropsko sodišče za človekove pravice s sedežem v Strasbourgu. ESČP je platforma, na kateri lahko posamezniki tožijo vlade zaradi kršitev človekovih pravic.
Po ruski invaziji na Ukrajino je bilo njeno članstvo začasno prekinjeno, nato pa se je Moskva le nekaj ur pred glasovanjem o izključitvi odločila, da zapusti Svet Evrope.
Po drugi strani se Turčija trenutno sooča z možnostjo izključitve iz Sveta, ker ni upoštevala sodne odločbe iz leta 2019 o izpustitvi zaprtega poslovneža in filantropa Osmana Kavale.
Sunak se je med vrhom sestal tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. V poročilu Sunakovega urada je navedeno, da sta britanske agencije in Evropska agencija za mejno in obalno stražo dosegli dogovor. Ta dogovor okrepi njihovo sodelovanje na področju migracij.
Poleg tega se bo Sunak zavzemal za reforme v zvezi s pristojnostmi Evropskega sodišča za človekove pravice za oviranje deportacijskih letov britanskih migrantov v Ruando. Vendar so načrti deležni kar nekaj kritik nasprotnikov, dobrodelnih organizacij in verskih voditeljev, saj našteti menijo, da so nehumani.
Foto Pexels