Srbski predsednik: “Ne skrivamo svojih vezi z Rusijo, a obsodili smo invazijo”
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je na varnostni konferenci GLOBESEC v Pragi odprto spregovoril o položaju Srbije glede uvedbe sankcij proti Rusiji. Vučić je priznal, da se je Srbija doslej upirala temu, da bi sledila preostali Evropi pri uvedbi sankcij. Srbski predsednik je pri tem poudaril, da je Beograd večkrat javno obsodil rusko invazijo na Ukrajino na mednarodnih platformah, kot je Generalna skupščina Združenih narodov. Vučić je dejal, da ima Srbija zgodovinsko dobre odnose z Rusijo, a je zanikal tesne povezave z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
“Trojanski konj” Moskve?
Vučić je odločno zavrnil namigovanja, da bi bila Srbija “trojanski konj” za Moskvo. Izpostavil je, da se v več kot dveh letih, odkar je Rusija napadla Ukrajino, ni srečal niti govoril s Putinom. Kljub temu Vučić ni skrival dejstva, da ima Srbija tradicionalno dobre odnose z Rusijo, kar je zgodovinsko pogojeno. “Da, imamo tradicionalno zelo dobre vezi in tega ne skrivamo. In tega z Rusijo se ne sramujem. Vedno je bilo tako med Srbi in Rusi in smo edina država v Evropi, ki ni uvedla sankcij. In kot vidite, se tega ne bojim odkrito povedati,” je dejal Vučić.
Vučić je priznal, da je odločitev o neuvajanju sankcij proti Rusiji v Srbiji povzročila notranje razkole. Hkrati je poudaril, da razume stališča evropskih držav, čeprav se z njimi ne strinja. Srbija in Turčija sta edini državi kandidatki za članstvo v EU, ki nista uvedli sankcij proti Rusiji. “Pred petimi leti je bilo 30 odstotkov naših turističnih prihodkov iz Rusije. Težko je bilo sprejeti sankcije proti Rusiji in slediti Svetu EU. Težko je bilo, a nam je uspelo,” je ob tem izpostavil tudi črnogorski predsednik Jakov Milatović, katerega država je prav tako kandidatka za članstvo v EU.
Srbija in evropska perspektiva
Vučić je na konferenci spregovoril tudi o prihodnosti Srbije v Evropski uniji. Priznal je, da je imel “odličen” pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, vendar je ob tem izrazil dvom, da bo Srbija postala članica EU do leta 2028. “Ne verjamem, da bomo leta 2028 del Evropske unije, ker je veliko vprašanj. Najprej imamo tukaj interese Evropske unije, ki so občasno drugačni od naših interesov. In verjamem, da če bi nekateri izmed nas lahko postali člani EU, se to ne more zgoditi pred letom 2030. Ampak to je le moja ocena,” je dejal Vučić.
Srbija je leta 2012 postala država kandidatka za članstvo v EU, vendar je napredek na področju vladavine prava in demokratičnih reform, ki so ključni pogoji za članstvo v 27-članskem bloku, počasen. Beograd mora svojo zunanjo politiko uskladiti tudi z EU, kar bi vključevalo uvedbo sankcij proti Rusiji.
Notranje politične razmere v Srbiji
Vučićevo predsedovanje Srbiji ni brez izzivov. V zadnjem letu so se v Srbiji odvijali množični protesti, ki so se začeli kot pozivi k strožjemu nadzoru nad orožjem, a so se kmalu prelevili v protivladne proteste. Protestniki so izražali nezadovoljstvo zaradi demokratičnega nazadovanja pod Vučićevo vlado, ki jo obtožujejo vse večjega avtoritarizma, korupcije in povezanosti z organiziranim kriminalom.
Zadnje poročilo organizacije Freedom House Srbijo uvršča med delno svobodne države s hibridnim režimom, saj ocena političnih pravic v Srbiji znaša le 18 od možnih 40 točk, kar kaže na tendenco padanja proti avtoritarnosti. Vučić je v odgovorih na te obtožbe večkrat izpostavil, da si njegova vlada prizadeva za stabilnost in napredek države, vendar se dvomi o resnični demokratičnosti njegove vladavine v domači in mednarodni javnosti še naprej pojavljajo.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Zajem zaslona