Sprejeta sprememba zakona o zdravstvu omejuje financiranje zdravstvenih storitev nad programom
Poslanci so sprejeli spremembo interventnega zakona o zdravstvu, ki bo financiranje vseh zdravstvenih storitev nad programom omejilo. Po realizaciji nad rednim programom bodo plačane le še tiste storitve, kjer trenutno ostajajo nedopustno dolge čakalne vrste. Predlog spremembe je bil potrjen v Državnem zboru s 49 glasovi za in 21 proti. Opozicija je nasprotovala predlogu. Opozicija meni, da bi v ukrep skrajševanja čakalnih dob morali vključiti tudi izvajalce zunaj javne mreže. Slednje pa je bilo zavrnjeno.
Spremembo zakona je predlagala vlada in zanjo so glasovali poslanci iz koalicije, ki so jo označili kot korak v pravo smer za izboljšanje razmer v zdravstvu. Po predlogu bodo ciljno naslovili tiste vrste zdravstvenih storitev, kjer še vedno obstajajo nesprejemljivo dolge čakalne vrste, kar naj bi izboljšalo dostopnost do nujnih zdravstvenih posegov.
Opozicija zaradi pomanjkljivosti zakona ni podprla
Opozicija spremembe zakona predvsem zaradi dejstva, da v predlogu ni bilo zajeto vključevanje izvajalcev zunaj javne zdravstvene mreže v ukrep skrajševanja čakalnih dob, ni podprla. Nova Slovenija (NSi) je sicer predlagala dopolnilo, ki bi to omogočilo, a je bilo dopolnilo zavrnjeno. Opozicijski poslanci so poudarili, da bi vključitev tudi zasebnih izvajalcev pripomogla k hitrejšemu reševanju problema dolgih čakalnih vrst.
Po razpravi se je večina argumentov osredotočila na vprašanje vključitve zasebnikov v skrajševanje čakalnih dob. Opozicija meni, da bi zasebni sektor prinesel koristi, predvsem zaradi večje konkurence, koalicija pa verjame, da je to naloga javnega zdravstvenega sistema.
Kljub različnim stališčem glede vključitve zasebnega sektorja, je sprememba zakona sprejeta in bo imela določene posledice. Kritiki spremembe, med njimi vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec, so izrazili nezadovoljstvo. Menijo namreč, da sprememba ne upošteva koalicijske pogodbe, ki predvideva vključitev vseh kadrov v skrajševanje čakalnih dob.
Godec je izpostavila tudi podaljšanje čakalnih dob po uvedbi interventnega zakona, pri čemer je izpostavila, da so koncesionarji bolje organizirani in da bi morali biti upoštevani pri reševanju problema čakalnih vrst. Prav tako je bila kritična do postavljenih rokov za pripravo seznama izbranih vrst zdravstvenih storitev. Godec meni, da bo to zamaknilo izvajanje storitev nad obsegom rednega programa na konec leta.
Nova Slovenija je kljub zavrnjenemu dopolnilu izrazila podporo pacientom in zagovarjala pravico do zdravstvene oskrbe ne glede na izvajalca. Iva Dimic iz NSi-ja je poudarila, da je nesprejemljivo, da pacienti vplačujejo v zdravstveni sistem, vendar morajo na storitev čakati nesorazmerno dolgo.
Sprememba zakona o zdravstvu, ki je bila sprejeta, bo imela pomemben vpliv na način financiranja zdravstvenih storitev nad programom.
vir Foto: Gibanje Svoboda (slika je simbolna) Portal24