Sprejeta so nova EU pravila o migracijah in azilu
Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta so dosegli zgodovinski politični dogovor o migracijah in azilu, ki bi lahko spremenil način, kako Evropa obravnava priseljevanje in prošnje za azil. Sporazum, ki bo uradno ratificiran s strani obeh institucij, predstavlja prelomnico v dolgotrajnih prizadevanjih za posodobitev evropskega azilnega sistema in boljše upravljanje migracijskih tokov v Evropo.
Evropska komisarka za notranje zadeve, Ylva Johansson, je razglasila dosego dogovora in izrazila zadovoljstvo: “Uspelo nam je!” Sporazum prinaša številne ključne spremembe v evropski azilni in migracijski politiki, ki bodo imele velik vpliv na države članice EU.
Glavne točke sporazuma vključujejo:
Strožji azilni postopki na južnih mejah: Države na prvi črti južne Evrope bodo uvedle strožje azilne postopke na svojih mejah zunaj EU in pridobile več pooblastil za zavrnitev prosilcev za azil. To bo pripomoglo k boljšemu nadzoru nad vstopom migrantov v EU.
Delitev bremena med državami: Države v notranjosti Evrope bodo imele izbiro, ali bodo sprejele določeno število migrantov ali bodo prispevale finančna sredstva v skupno blagajno EU. Ta ukrep naj bi omogočil bolj pravično porazdelitev odgovornosti med državami članicami.
Kazni za neupoštevanje kvot: Sporazum uvaja kazni za države, ki ne bodo sprejele svojega deleža migrantov. Države, ki ne sprejmejo beguncev, bodo morale plačati 20.000 evrov za vsako osebo, ki je ne sprejmejo, glede na kvoto, določeno glede na število prebivalcev.
Hitri postopki na zunanjih mejah: Uvajajo se hitri postopki preverjanja pravice do azila na zunanjih mejah EU, pri čemer se v največ 12 tednih ugotovi, čigava prošnja za azil je očitno neutemeljena. To bo omogočilo hitrejše odločanje in boljše obvladovanje migracijskih tokov.
Zaklonišča na mejah: Po novem je treba ustvariti nova, skoraj zaprta zaklonišča v državah na zunanjih mejah EU, na primer v Grčiji in Italiji. Ta zaklonišča bodo omogočila boljšo oskrbo in registracijo migrantov ter preprečevanje nezakonitih prehodov meja.
Solidarnost in partnerstva: Nova pravila bodo povečala solidarnost med državami članicami in omogočila boljše sodelovanje s tretjimi državami. Partnerstva s tretjimi državami bodo okrepila prizadevanja za preprečevanje tihotapljenja in nezakonitih migracij.
Zgodovinski dan
Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je označila današnji dan za “zgodovinskega” in poudarila, da je ta sporazum rezultat več kot desetletja trdega dela. “To je verjetno najpomembnejši zakonodajni sporazum v tem mandatu,” je dejala Metsola.
Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je dejala, da bo ta pakt “zagotovil učinkovit evropski odgovor na migracijski izziv” in poudarila, da bo EU odločala, kdo bo prišel v EU in kdo bo ostal, ne pa tihotapci. “To pomeni, da bomo zaščitili tiste, ki potrebujejo pomoč,” je dejala Von der Leyen.
Kljub doseženemu dogovoru so se pojavile kritike. Levica v Evropskem parlamentu je dogovor označila za “temen dan za EU” in opozorila na resne posledice za migrante in prosilce za azil. Organizacije za človekove pravice so izrazile razočaranje nad rezultati, saj naj bi sporazum povečal trpljenje na mejah.
Sporazum naj bi bil uradno sprejet na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta aprila in bo oblikoval evropski migracijski in azilni sistem v prihodnjih letih. Njegovi zagovorniki poudarjajo, da bo okrepil nadzor nad migracijskimi tokovi in omogočil boljšo pravno varnost v EU.