Sporazum ZN: Mednarodni ukrepi proti superbakterijam
[Vir: Euronews] – Na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) v New Yorku so se svetovni voditelji zavezali, da bodo do leta 2030 zmanjšali število smrti zaradi okužb, odpornih na antibiotike, za 10 odstotkov. Protimikrobna odpornost (AMR), ki nastane, ko bakterije in glive postanejo odporne na antibiotike in druga zdravila, predstavlja globalno grožnjo. Tako imenovane superbakterije se razvijajo zaradi prekomerne uporabe antibiotikov v medicini, živinoreji in kmetijstvu, kar pušča bolnišnice s premalo možnostmi za zdravljenje okužb.
Po podatkih iz leta 2019 je AMR prispeval k 4,95 milijona smrti po svetu, strokovnjaki pa napovedujejo, da bi do leta 2050 lahko več kot 39 milijonov ljudi umrlo zaradi okužb, ki so odporne na antibiotike. Politična deklaracija, sprejeta na srečanju, določa ambiciozne cilje, vključno z izvajanjem nacionalnih akcijskih načrtov za boj proti AMR do leta 2030. Poleg tega si prizadevajo zbrati 100 milijonov dolarjev za podporo državam z nizkimi in srednjimi dohodki, ki jih protimikrobna odpornost nesorazmerno prizadene.
Nacionalni akcijski načrti in financiranje
Sporazum Združenih narodov poziva vsako državo, da do leta 2030 sprejme nacionalni načrt za boj proti protimikrobni odpornosti, ki vključuje različne sektorje, kot so vlada, zdravstvena industrija in kmetijstvo. Kljub temu pa trenutno le 11 odstotkov držav v svoje nacionalne proračune vključuje sredstva za izvedbo teh načrtov. Financiranje je ključno, saj sporazum vključuje tudi zbiranje 100 milijonov dolarjev za pomoč državam z nižjimi in srednjimi dohodki pri izvajanju teh načrtov.
Medtem ko se države z nižjimi dohodki soočajo z največjim bremenom, je AMR globalna grožnja. Evropska unija vsako leto zabeleži najmanj 33.000 smrti zaradi protimikrobne odpornosti, kar povzroča tudi družbene stroške v višini 1,5 milijarde evrov. Stella Kyriakides, visoka predstavnica EU za zdravje, je poudarila, da morajo države še naprej sodelovati in nameniti zadostna sredstva za reševanje tega resnega vprašanja. Evropski proračun za boj proti AMR znaša 62 milijonov evrov, leta 2025 pa bo začelo delovati novo evropsko partnerstvo za AMR, katerega namen je podpreti sodelovanje med državami članicami, nacionalnimi agencijami in raziskovalci.
AMR: Grožnja primerljiva s podnebno krizo
Generalna skupščina ZN se je o protimikrobni odpornosti zadnjič razpravljala leta 2016, kar pomeni, da je novi sporazum prvi globalni politični ukrep na tem področju v skoraj desetletju. Dokument poziva k prehodu živinorejskih praks s protimikrobnih zdravil na cepljenja, kadar je to mogoče, ter k izboljšanju ravnanja z odpadki v farmacevtski industriji, da se prepreči onesnaženje vodnih virov z antibiotiki.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da bi AMR brez ustreznih ukrepov lahko zavrl sto let medicinskega napredka, kar bi povzročilo, da bi danes ozdravljive bolezni ponovno postale smrtonosne. Dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, vodja WHO, je ob tem izrazil zaskrbljenost, da bi lahko AMR postala izjemno resna grožnja za zdravje ljudi in medicino.
Kljub sprejetju sporazuma se zagovorniki soočajo z izzivi pri krepitvi globalnega odziva. Med pogajanji o izjavi ZN je bil prvotni načrt zmanjšanja uporabe protimikrobnih sredstev v živinoreji za 30 odstotkov omiljen v bolj splošno zavezo. Premierka Barbadosa Mia Mottley, ki predseduje globalni vodstveni skupini za boj proti protimikrobni odpornosti, je poudarila, da je eden od dosežkov sporazuma ustanovitev neodvisne znanstvene svetovalne skupine, ki bo pomagala državam pri izvajanju sprememb.
Mottley je protimikrobno odpornost primerjala s podnebno krizo, saj obe predstavljata dolgoročne grožnje, ki zahtevata nujno ukrepanje. Izrazila je tudi zaskrbljenost glede farmacevtskih podjetij, saj je število podjetij, ki razvijajo nova antibiotična zdravila, močno upadlo. Medtem ko jih je bilo v preteklosti več kot 20, danes ostajajo le štiri. “Če ne bomo našli sredstev za raziskave in razvoj novih antibiotikov, bomo priča vedno večji smrtnosti,” je opozorila Mottley.