Spor Madžarske z EU: Kazen 200 milijonov evrov bo odšteta od proračuna
Evropska komisija je sprožila postopek odbitka globe v višini 200 milijonov evrov, ki jo je Sodišče Evropskih skupnosti Madžarski naložili zaradi omejevanja pravice do azila. Kazen je povezana z dolgoletnim sporom glede madžarske migracijske politike, ki jo Bruselj vidi kot kršitev evropskih pravic in zakonov. Kljub več opozorilom je Madžarska zamudila rok za plačilo, kar je sprožilo naslednje korake Evropske komisije, ki bo denar odbila od sredstev EU, namenjenih Budimpešti.
Budimpešta ignorira pozive Komisije
Prvi rok za plačilo globe je potekel konec avgusta, vendar Madžarska ni ukrepala, prav tako pa je prezrla tudi drugo zahtevo za plačilo, ki je imela rok 17. septembra. Zato je Komisija v sredo napovedala, da bo uporabila mehanizem “izravnave”. Slednje pomeni, da bo EU znesek globe odbila od sredstev, ki so Madžarski dodeljena iz proračuna EU. Omenjena sredstva vključujejo kohezijska sredstva in sredstva za okrevanje, ki so ključnega pomena za razvoj in obnovo držav članic EU.
Postopek izravnave ni hiter, saj bo potrebno preučiti različne finančne vire in ugotoviti, kje bi lahko odbitek izvedli. Gre za zapleteno finančno operacijo, ki lahko traja nekaj časa, je pojasnil tiskovni predstavnik Komisije. Ob tem je pomembno opozoriti, da Madžarski grozi dodatna denarna kazen, ki znaša milijon evrov na dan, dokler ne bo popolnoma spoštovala sodbe Sodišča Evropskih skupnosti.
Spor zaradi madžarske migracijske politike
Spor se je začel zaradi madžarske migracijske politike, ki jo Evropska unija vidi kot nezakonito omejevanje pravice do azila. Sodišče Evropskih skupnosti je junija razsodilo, da so madžarski ukrepi v nasprotju z evropskim pravom, in naložilo plačilo globe. Vendar se premier Viktor Orbán ni strinjal z odločitvijo in jo označil za nezaslišano. Trdi, da je Madžarska zaradi varovanja meja od leta 2015 porabila 2 milijardi evrov, kar bi po njegovem mnenju morala Evropska unija priznati in povrniti.
Orbánova vlada je v odgovor na sodbo celo zagrozila, da bo migrante z avtobusi prepeljala v Belgijo, kar je naletelo na ostre kritike tako belgijskih kot evropskih oblasti. Čeprav do dejanskih premestitev migrantov še ni prišlo, ta grožnja predstavlja novo poglavje v že tako napetem odnosu med Budimpešto in Brusljem.
Spori glede nacionalnih izkaznic in širjenje schengenskih tveganj
Spor med Madžarsko in Evropsko unijo se še dodatno poglablja zaradi madžarske odločitve, da razširi svojo shemo nacionalnih izkaznic na ruske in beloruske državljane, kar Komisija vidi kot potencialno grožnjo za celotno schengensko območje. Madžarska trdi, da gre za ukrep, namenjen lažjemu pridobivanju delovne sile, vendar Bruselj opozarja, da bi ta poteza lahko omogočila izogibanje sankcijam proti Rusiji in Belorusiji.
Kljub vsem tem napetostim je prišlo do zbliževanja, ko se je madžarski minister za evropske zadeve János Bóka srečal z evropsko komisarko za notranje zadeve Ylvo Johansson, da bi razpravljala o sodbi in drugih odprtih vprašanjih. Kakršna koli rešitev sporov bo pomembna za nadaljnje odnose med Madžarsko in Evropsko unijo ter za prihodnost evropske kohezijske in migracijske politike.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Wikimedia/Evropska ljudska stranka