Spominska slovesnost “Ker smo ljudje” na Trgu republike
V četrtek, 16. maja 2024, je na Trgu republike v Ljubljani na predvečer nekoč dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja potekala slovesnost “Ker smo ljudje”. Dogodek je bil namenjen spominu na Slovence, ki so jih med letoma 1941 in 1990 umorili komunisti.
Vlada Roberta Goloba je lani nacionalni dan spomina sicer ukinila, vendar spominjanje ostaja živahno, predvsem zaradi prizadevanj civilne družbe. Lanska spominska slovesnost je pritegnila veliko pozornosti, saj je skoraj sočasno z njo vlada ukinila nacionalni dan spomina. Organizatorji so poudarili, da kljub temu, da vlada meni, da spomin na komunistične zločine ni primeren, ljudje ne bodo dovolili, da se ta del zgodovine izbriše.
Tudi letošnja slovesnost je potekala ob dveh velikih “spomenikih” komunizma – spomeniku revolucije in spomeniku Edvarda Kardelja, ki je bil v slovenski zgodovini znan kot eden največjih zločincev. Spomin na ubite so obudili z molitvijo, branjem njihovih imen, prižiganjem sveč in polaganjem cvetja pred farne spominske križe.
Uvodne besede Vlaste Doležal Rus
Vlasta Doležal Rus je ob otvoritvi slovesnosti dejala: “Naše življenje in življenje naših potomcev se bo vedno plemenitilo s tem, kar so mislili, delali in ustvarili naši predniki, zato ne bomo dopustili izbrisati spomina nanje. Spet smo tukaj: v spomin in opomin.” Dodala je, da se spominjanje širi po Sloveniji, saj so se prejšnji večer zbrali v Novi Gorici, naslednji dan pa se bodo v Kopru.
Dr. Matija Ogrin je udeležence povabil k molitvi očenaša, saj je ta molitev spremljala slovenski narod skozi stoletja in je bila ob zadnjih urah v pomoč pokojnim.
Osrednji govornik, dr. Mitja Ferenc, je spomnil na krutost povojnega režima, ki je maščevalno obračunaval s poraženci druge svetovne vojne in si prizadeval za brezpravno obravnavo resničnih in namišljenih sovražnikov. Poudaril je, da so krivice tega režima pustile globoke brazgotine v dušah Slovencev in da se ne smemo odpovedati spominu na te dogodke.
Nepieteten odnos do žrtev
Dr. Ferenc je izpostavil, da je bila Slovenija leta 2023 razglašena za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, vendar je naslednja vlada ta dan ukinila. To dejanje je označil kot simbolno zanikanje obstoja teh žrtev in nadaljevanje ideološkega ločevanja. Poudaril je, da se z zgodovinskim spominom ne sme ravnati lahkomiselno in da je odnos vlade do žrtev komunističnega nasilja nepieteten.
Romana Bider iz gibanja Vseposvojitev se je spominjala dedka svojega moža, ki so ga sorodniki skupaj obiskali v taborišču Mauthausen. Vera, mlada članica družine, je nabrala rože z domačih travnikov, kjer je Martin nekoč delal, in jih prinesla kot cvetoč pozdrav.
Dr. Janez Juhant iz združenja ob Lipi sprave je dodal, da so imena 30 Slovencev, katerih priimki se začenjajo s črko B, prebrali na slovesnosti. Ti Slovenci so bili leta 1945 umorjeni in vrženi v brezno pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Arheologi so med aprilom in septembrom 2022 iz tega brezna iznesli posmrtne ostanke 3.450 umorjenih moških.
Pomembnost spomina
Alexander Jerman je poudaril, da spomin ni bežen, temveč osnovni gradnik človeškega bivanja, ki preteklost in prihodnost povezuje v neločljivo celoto. Pravi spomin ima svoj počitek samo v resnici, in samo resnica je tista, ki osvobaja.
Na slovesnosti so nastopili pesnik Tone Kuntner, Pavle Ravnohrib, Jože Bartolj, ter glasbeniki Marta Močnik, Lucas Osterc Somoza, Fran Matić in oktet Deseti brat. Helena Jaklitsch se je zahvalila vsem, ki so sodelovali, in poudarila, da nas boleči spomini ne smejo prestrašiti, saj so vir naše svobode.
Jože Kurinčič je v uvodu polaganja sveč spomnil, da so bili tudi voditelji revolucije del slovenskega narodnega telesa in zgodovine, ki jo moramo sprejeti ter se iz nje učiti. Na koncu je dr. Jaklitsch poudarila, da smo pokazali pogum, da se soočimo z bolečo realnostjo in upamo, da bomo sposobni sprejeti našo zgodovino v vsej njeni resničnosti.
Naši ubiti ne smejo ostati pozabljeni. Ne smemo zapustiti svojih pokojnih: preveč so pomembni tudi za našo prihodnost. In kot pravijo modri ljudje – prave revolucije so ustvarjalne, ne uničevalne. Prave revolucije so dolge in tihe, kot kvas, zaradi katerega vzhaja testo sveta.
Družina
[Vir: Družina]; Portal24; Foto: Romana Tomc Facebook