Socialni partnerji kritični do nepremičninskega zakona in obravnave minimalne plače
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je na zadnji seji obravnaval širok spekter tem, med katerimi so izstopale minimalna plača, nepremičninski zakon, zakonodaja s področja tujcev in osnutek novega zakona o visokem šolstvu. Po poročanju MMC RTV SLO je bilo kljub obsežnemu dnevnemu redu doseženih nekaj premikov, medtem ko so nekatera vprašanja ostala odprta.
Minimalna plača, ki se mora letos uskladiti najmanj z inflacijo (1,9 odstotka), je sprožila burne razprave. Sindikati se zavzemajo za višji dvig, in sicer za 3,5 odstotka. Minister za delo Luka Mesec je dejal, da se bo o končni odločitvi posvetoval s koalicijo: “O njih se bom naslednji teden še enkrat pogovoril s koalicijo in potem sporočil končno odločitev.” Prav tako je napovedal nov izračun življenjskih stroškov, ki bo vplival na višino minimalne plače v prihodnjem letu.
Sindikalni argumenti in skrb za revščino
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je poudarila, da minimalna plača zgolj z uskladitvijo z inflacijo ne bo zadostovala. Po poročanju MMC RTV SLO je opozorila: “Minimalna plača bo znova padla pod 50 odstotkov povprečne plače. Minimalni znesek dviga bi pomenil, da minimalna plača pade pod nivo minimalnih življenjskih stroškov oziroma pod prag tveganja revščine, ki je določen pri 903 evrih.” Sindikati vztrajajo pri 3,5-odstotnem dvigu, kar v neto znesku znaša 909 evrov.
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš pa je opozoril na že izvedene nadpovprečne dvige v preteklosti: “Od let 2019, 2020, smo imeli nadpovprečni dvig minimalne plače, nad štirideset odstotkov. Zato menimo, da je dvig za inflacijsko stopnjo z naše strani upravičen.” Po poročanju MMC RTV SLO sta oba pohvalila konstruktivno razpravo ESS-ja, kar je omogočilo nadaljnjo obravnavo več zakonov.
Krizna shema za skrajšan delovni čas
Vlada je predstavila predlog zakona o krizni shemi skrajšanega delovnega časa, ki naj bi podjetjem omogočila ohranitev delovnih mest v kriznih situacijah. Po poročanju MMC RTV SLO je minister Luka Mesec pojasnil: “Podjetja, ki bodo z izjavo zagotovila, da 30 odstotkom zaposlenih ne morejo priskrbeti 90 odstotkov dela, bodo lahko zaprosila za subvencije.” Cilj sheme je podpora delodajalcem v sektorjih, kot je avtomobilska industrija, kjer so napovedana večja odpuščanja.
Zaposleni, vključeni v shemo, bodo lahko del časa delali in del časa prejemali subvencijo. Hkrati bo omogočeno dodatno usposabljanje, za kar bodo prejeli dodatno plačilo. Minister je dodal: “Želimo, da shema po eni strani rešuje delovna mesta, po drugi strani pa pomaga podjetjem.”
Nepremičninski zakon je prav tako sprožil različne odzive. Medtem ko vlada poudarja njegov pomen za regulacijo nepremičninskega trga, so bili predstavniki delodajalcev in sindikatov kritični do posameznih določil. Po poročanju MMC RTV SLO je bilo dogovorjeno, da se zakonodaja dodatno uskladi.
Širitev nabora upravičencev do krizne sheme skrajšanega delovnega časa
V okviru pogajanj o osnutku zakona, ki so stekla v drugi polovici decembra, so delodajalske organizacije predlagale, da se možnost uporabe krizne sheme skrajšanega delovnega časa razširi tudi na delodajalce, ki lahko zaposlenim zagotovijo manj kot polovični delovni čas. Potrditev te sheme je razveselila predvsem delodajalsko stran. Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je izpostavil: “To je zakon, ki smo si ga želeli že od leta 2020 in ga predlagali tudi preteklim vladam po vzoru drugih nam konkurenčnih držav, kot so Avstrija, Nemčija in Francija.”
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Jakob Počivavšek, je ob tem poudaril upanje, da bo shema uspešno pripomogla k ohranjanju delovnih mest. Po poročanju MMC RTV SLO bodo o osnutku zakona v prihodnjih tednih potekale javne in medresorske razprave, vlada pa ga bo v zakonodajni postopek poslala že februarja. Cilj je, da začne veljati v najkrajšem možnem času.
Nepremičninski davek
ESS je obravnaval tudi izhodišča za uvedbo nepremičninskega davka, ki so jih pripravili na ministrstvu za finance. Po poročanju MMC RTV SLO so tako sindikati kot delodajalci opozorili na številne pomanjkljivosti predlaganih izhodišč. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je dejala: “Če gre za premoženjski davek, v tem zakonu že v osnovi manjka definicija, kaj je premoženje in kako ga vrednotimo.”
Tudi Mitja Gorenšček je izrazil razočaranje: “Opozorili smo na to, da smo v bližnji preteklosti dobili že mnoge dodatne obremenitve in da se nam dodatne obetajo še skozi reforme.” Predstavniki obeh strani so izrazili dvom o učinkovitosti davka, ministrstvo pa bo pripravilo izboljšan predlog po zaključku javne razprave.
Sprejeti zakon o zaposlovanju in delu tujcev
Po poročanju MMC RTV SLO je ESS sočasno potrdil zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Minister za delo Luka Mesec je pojasnil, da zakon uvaja evropsko modro karto, ki bo poenostavila zaposlovanje visoko kvalificiranih tujih delavcev: “To pomeni, da bodo podjetja lahko hitreje zaposlila delavce z visokošolsko izobrazbo ali večletnimi delovnimi izkušnjami.”
Zakon uvaja tudi sezonsko delo v gostinstvu in turizmu, kjer je primanjkljaj kadra najbolj izrazit. Delavci bodo morali biti zaposleni na podlagi pogodb delovnega prava, kar preprečuje izkoriščanje prek drugih oblik dela. Mesec je izpostavil še zaostritev nadzora: “Uvajamo javno evidenco podjetij, ki kršijo delovnopravno zakonodajo. To bo omogočilo večjo preglednost za delavce.”
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je na zadnji seji razpravljal o zadnji različici osnutka zakona o visokem šolstvu, ki prinaša številne novosti. Med ključnimi poudarki zakona so stabilno financiranje, spodbujanje enakosti spolov, preprečevanje nadlegovanja ter možnost izvajanja študijskih programov v tujem jeziku. Po poročanju MMC RTV SLO zakon določa, da se na letni ravni za visoko šolstvo nameni 1,5 odstotka BDP-ja, od tega en odstotek za študijsko dejavnost.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je poudaril pomen novega zakona: “Univerze so institucije novega znanja in predpogoj tako za gospodarsko rast kot refleksijo družbe.” Obenem je opozoril na potrebo po možnosti spreminjanja večletnih pogodb o financiranju univerz, da bi te lahko prilagodili povečanjem plač v javnem sektorju.
Po Štrukljevih besedah zakon ne rešuje tekoče finančne problematike univerz, kar je izziv, saj nekatere institucije že opozarjajo na primanjkljaj sredstev za pokritje povišanih stroškov dela. Minister za visoko šolstvo Igor Papič je pristal na ponovno obravnavo zakona v delovni skupini, kar je Štrukelj ocenil kot pozitiven korak: “Razprava je potrebna, saj pričakujemo, da bo predlagatelj upošteval tako argumente sindikatov kot rektorske konference.”
Spremembe na področju koncesij in uporabe slovenskega jezika
Osnutek zakona vključuje tudi spremembe pri podeljevanju koncesij in ustanavljanju javnih univerz, poleg tega pa prinaša novosti glede uporabe slovenskega jezika v študijskih programih. Po poročanju MMC RTV SLO so socialni partnerji izpostavili potrebo po dodatni razpravi o teh vprašanjih, saj so bile zadnje rešitve označene za nepopolno usklajene.
Predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek je izpostavil še druge problematične točke, kot so presežki v tržni dejavnosti univerz in neskladnosti s kolektivno pogodbo, ki ustvarjajo dodatne pedagoške obveznosti. “Prav je, da delovna skupina še enkrat obravnava ta vprašanja,” je poudaril Počivavšek.
Obravnava zdravstvene zakonodaje: skrajševanje postopkov in zagotavljanje varnosti
ESS je razpravljal tudi o predlogih zakonov na področju zdravstva, med katerimi so predlog zakona o medicinskih pripomočkih, novela zakona o zdravilih in zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Po poročanju MMC RTV SLO je cilj zakonodaje skrajšanje postopkov, zmanjšanje administrativnih ovir ter zagotavljanje varnih medicinskih pripomočkov na slovenskem trgu.
Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij bo poenostavil zaposlovanje zdravstvenih delavcev s kvalifikacijami iz tujine. “S tem omogočamo hitrejšo integracijo tujih strokovnjakov v slovenski zdravstveni sistem,” je pojasnil minister Luka Mesec. Zakon pa uvaja tudi strožji nadzor nad delodajalci, ki zaposlujejo delavce iz tujine.
Portal24; Foto: Danijel Kovačič UKOM