SLS gre spomladi na izredni volilni kongres

[STA] – SLS se bo spomladi podala na izredni volilni kongres, je na ponedeljkovi seji sklenil glavni odbor stranke. Predsednik Marko Balažic, ki je podal tak predlog, meni, da bo kongres priložnost za prenovitev dela ekipe in prenehanje neproduktivnih debat, da bodo lahko s “praznimi glavami in polno energijo” šli na prihodnje parlamentarne volitve.

SLS se podaja na izredni kongres “z namenom poenotenja stranke in krepitve njenega delovanja”, so sporočili v ponedeljek zvečer. “Prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi okrepili enotnost ter začrtali jasno pot za prihodnost SLS ter na ta način okrepili stranko pred volitvami v državni zbor,” so še navedli v skopem sporočilu za javnost.

Nekoč močni parlamentarni stranki, ki je v preteklosti sodelovala tudi v več vladah, je sicer preboj v DZ nazadnje uspel leta 2011. Iz parlamenta je izpadla na volitvah leta 2014 in odtlej ni več prepričala zadostnega odstotka glasov volivcev, ki bi ji prinesel poslanska mesta. Na lanskih evropskih volitvah pa je SLS izgubila še poslanski sedež v Evropskem parlamentu, ki ga je več mandatov zasedal Franc Bogovič.

Spori in ostre besede

Stranko so tako v zadnjih mesecih pretresali notranji spori, ostre besede so padle tudi med predsednikom stranke in nosilcem strankine liste Petrom Gregorčičem, ki sicer ni član stranke, iz dela terena so se večkrat pojavile pobude za izredni volilni kongres.

Tega je naposled predlagal predsednik stranke sam. “Večkrat smo dejali, da nas tega ni strah. Naj ljudje povedo, kaj mislijo. Mislim, da lahko to potem tudi štejemo kot boljšo zavezo k temu, kar smo že nastavili – povezovanju političnih moči tudi na sredini,” je danes za STA dejal Balažic.

Zatrjuje, da se SLS kljub določenem nezadovoljstvu med članstvom ter nekaterim nesoglasjem na kongres podaja v dobri kondiciji. “Ta izredni kongres je tudi priložnost, da se ta nesoglasja dokončno umirijo, razčistijo in da kdor bo predsednik, dobi polno legitimnost za vse svoje odločitve vnaprej. Da se ne ukvarja s tem, da bi se stvari rušilo, ampak da se gradijo,” je izpostavil.

Balažic po nov mandat

Sam sicer še ne napoveduje, ali se bo podal po vnovični mandat za vodenje stranke, pričakuje pa, da se bo za to funkcijo potegovalo več kandidatov. “Že zdaj je krožilo več imen, to je popolnoma drugače, kot v času mojega prevzema, ko tega interesa ni bilo,” je dejal predsednik zunajparlamentarne SLS. Ocenjuje, da je tudi to znak, da sedanje vodstvo nekaj dela prav. Kot je izpostavil, pa je pogoj za kandidaturo članstvo v stranki.

Iz stranke je sicer v neformalnih pogovorih zaslediti tudi namigovanja, da se Balažic utegne odločiti za umik s čela SLS.

Med možnimi kandidati za vodenje stranke se je doslej med drugim omenjalo ljubljansko mestno svetnico in nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za zdravje v tretji vladi Janeza Janše Tino Bregant. Ta je za STA navedla, da je SLS močna stranka zaradi ljudi, ne zgolj posameznika, ki jo vodi. Člani stranke so po njeni oceni jasno sporočili, da si želijo izredni kongres in tudi novo vodstvo. “S podporo strankarskih kolegov sem pripravljena delati v dobro stranke,” pa je odgovorila na vprašanje STA, ali bi bila pripravljena kandidirati za vodenje stranke.

Iskanje razvojne koalicije

H kandidaturi pa naj bi del članstva nagovarjal tudi Suzano Laro Krause, a je slednja za STA zatrdila, da je kandidatura ne zanima. Prav tako se za ta korak ne namerava odločiti dolgoletni član in nekdanji evropski poslanec Bogovič, ki sicer pravi, da dogajanje v stranki spremlja, prav tako podpira volilni kongres, a za zdaj favorita za nadaljnje vodenje stranke nima.

Člani glavnega odbora SLS pa so v ponedeljek razpravljali tudi o nedavno začetih pogovorih o možnostih sodelovanja med SLS in NSi, pa tudi z drugimi sorodnimi strankami. Po Balažičevih besedah v stranki naklonjenost iskanju razvojne koalicije obstaja, kot tudi pripravljenost ljudi, da gredo po tej poti. Prepričan je, da tudi notranje dogajanje v stranki in rezultat volilnega kongresa na to ne bo vplival.

Na slednjem bodo sicer ob predsedniku stranke volili še tri podpredsednike, izvršilni in nadzorni odbor stranke ter predsednika in dva podpredsednika glavnega odbora stranke, je še pojasnil Balažic.

Portal24; Foto: SLS/Rok Rakun