Slovenija pričakuje 600 milijonov evrov EU sredstev za okrevanje
Slovenija pričakuje, da bo do konca leta prejela okoli 600 milijonov evrov iz mehanizma Evropske unije za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19, je na zasedanju finančnih ministrov EU-ja sporočil finančni minister Klemen Boštjančič. Dejansko izplačilo bo nekoliko nižje. Slovenija je del predplačil namreč že prejela. Minister je pojasnil, da bodo ta sredstva uporabljena tudi za odpravo posledic avgustovskih poplav in za dolgoročno izboljšanje protipoplavne zaščite v državi.
Sredstva, ki jih Slovenija pričakuje, vključujejo drugi in tretji obrok nepovratnih sredstev. V sredstva je zajet tudi prvi obrok posojil, ki so del skupnega svežnja vrednega 600 milijonov evrov. Spremenjen načrt za okrevanje in odpornost, ki vključuje tudi ta sredstva, so ministri že potrdili.
Celoten načrt za okrevanje in odpornost obsega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil. Sredstva bi bilo treba po načrtih povsem porabiti do sredine leta 2026. Za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti je v spremenjenem načrtu predvidenih 240 milijonov evrov, ki vključujejo 220 milijonov evrov posojil in 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Dodatno je Slovenija zaprosila tudi za 404,5 milijona evrov posojil za izboljšanje železniške infrastrukture, pri čemer bo 182 milijonov evrov namenjenih obnovi dveh regionalnih železniških prog, ki so bile poškodovane v avgustovski ujmi.
Minister Boštjančič je poudaril, da vlada redno preverja napredek pri izvajanju ukrepov iz načrta, s posebnim poudarkom na zagotavljanju, da se investicije izvedejo pravočasno in v celoti, kljub izzivom, kot so zamude pri pridobivanju dovoljenj.
Slovenija želi podaljšano izjemo pri fiskalnih pravilih zaradi avgustovskih poplav
Finančni minister Klemen Boštjančič je povedal, da Slovenija v pogovorih z Evropsko komisijo išče izjemo glede proračunskih izdatkov za obnovo po avgustovskih poplavah. Želi, da bi se ti izdatki kot enkratni upoštevali še vsaj do avgusta 2025, ne samo do konca leta 2024.
V proračunu za leto 2024, potrjenem julija, je bilo predvideno, da bo primanjkljaj znašal 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Vendar pa vlada po poplavah načrtuje povečanje primanjkljaja na 3,8 odstotka. Minister je poudaril, da bodo ti dodatni stroški obravnavani kot enkratni izdatki.
Trenutna pravila Evropske komisije dovoljujejo, da se izdatki za naravne nesreče kot enkratni upoštevajo v letu nesreče in še eno leto po tem. V Sloveniji bi to pomenilo za leti 2023 in 2024. Kljub temu Slovenija želi podaljšanje tega obdobja vsaj do avgusta 2025. Boštjančič je dejal, da so pogovori s komisijo v tej smeri “zelo intenzivni”.
Minister je odgovoril tudi na kritike Fiskalnega sveta glede proračunske politike Slovenije. Sveta opozarja, da bo slovenska javnofinančna politika v prihodnjih letih preveč ekspanzivna in ne bo upoštevala fiskalnih pravil. Boštjančič je priznal, da se z nekaterimi kritikami strinja, vendar je opozoril na zaporedje kriz, ki so se zgodile v zadnjih letih, zaradi katerih so se morali odmikati od starih fiskalnih pravil.