Slovenija na konferenci Naš ocean: Zeleni blišč in senca Kanala C0
Slovenija se je na 10. konferenci Naš ocean v Busanu predstavila kot predsedujoča trem ključnim mednarodnim konvencijam – Barcelonski, Vodni in Donavski – ter poudarila svojo zavezanost varstvu morskih ekosistemov. A medtem ko država na svetovnem odru govori o trajnostnih rešitvah in boju proti onesnaževanju, domači projekt Kanala C0 v Ljubljani razkriva zaskrbljujočo dvoličnost, ki meče senco na njene okoljske obljube.
Konferenca Naš ocean, ki letos pod geslom Naš ocean, naša aktivnost poteka v Južni Koreji, združuje visoke predstavnike, kot sta nekdanji ameriški državni sekretar John Kerry in posebni odposlanec ZN za oceane Peter Thomson. Razprave se osredotočajo na zaščito morske biodiverzitete, trajnostni ribolov in boj proti plastičnemu onesnaževanju.
Slovenijo v Busanu zastopa državna sekretarka Maša Kociper, ki je na panelih izpostavila celostno upravljanje porečij in načelo od vira do morja. »Onesnaževanje morja pogosto nastane daleč od obale, zato je celostno upravljanje porečij bistvenega pomena za varovanje zdravja oceanov,« je dejala Kociper, poudarjajoč zaveze Slovenije k zmanjšanju onesnaževanja in širitvi morskih zavarovanih območij v skladu z Globalnim okvirom za biodiverziteto, ki cilja na zaščito 30 odstotkov morja do 2030.
Regionalno sodelovanje
Kociper je izpostavila tudi regionalno sodelovanje v okviru Strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), kjer Slovenija spodbuja transnacionalna morska zavarovana območja. »Slovenija se tega izziva loteva odločno in z dejanji,« je zatrdila, omenjajajoč Pomorski prostorski načrt, ki predvideva širitev zavarovanih območij. Vendar pa ta retorična vnema bledi ob domači realnosti, kjer projekt Kanala C0 v Ljubljani sproža burne polemike in dvome o okoljski odgovornosti države.
Kanal C0, načrtovan za odvajanje odpadnih voda iz Medvod in Vodic skozi ljubljansko vodovarstveno območje, je po mnenju kritikov okoljska grožnja. Aktivisti in lokalni prebivalci opozarjajo, da trasa poteka prek podtalnice ob reki Savi, ki oskrbuje pitno vodo za Ljubljano. Kot je zapisal uporabnik na platformi X, »C0, kanalizacija iz Medvod in Vodic, naj bi potekala skozi pitno vodo Ljubljane. Država nam razpada pred očmi.« Oktobra 2024 je portal Domovina razkril, da je ministrstvo prikrivalo imena uradnikov, ki so odločili, da projekt ne potrebuje presoje vplivov na okolje, kljub pomanjkanju pooblastil. Vložene so bile celo kazenske ovadbe.
Razhajanja
Ta razhajanja med mednarodnimi obljubami in domačimi dejanji vzbujajo vprašanja o verodostojnosti Slovenije kot okoljske voditeljice. Medtem ko Kociper v Busanu govori o sinergijah med konvencijami in digitalnih tehnologijah za zaščito oceanov, domači kritiki, kot je poslanka Anja Bah Žibert, pozivajo k ustavitvi pritiskov na lastnike zemljišč ob trasi Kanala C0. Pritiski na lastnike zemljišč na trasi Kanala C0 naj se nemudoma ustavijo, je zapisala na X. Okoljski aktivist Aleš Primc je februarja 2025 vložil 692-stransko pritožbo, opozarjajoč, da bi morala biti izvedena presoja vplivov na okolje.
Slovenija se na konferenci Naš ocean postavlja kot zgled, ki povezuje regionalne in globalne pobude, kot so Barcelonska konvencija in EUSAIR. Vendar primer Kanala C0 kaže, da lepe besede o trajnosti in biodiverziteti ne zadoščajo, če jim ne sledijo dejanja. Mednarodni oder ponuja priložnost za sijajne nastope, a domača realnost razkriva, da Slovenija še ni povsem pripravljena uresničiti svojih visokoletečih zavez. Če želi država ohraniti verodostojnost, bo morala uskladiti svojo okoljsko politiko – od Busana do Ljubljane – in dokazati, da njene obljube niso le prazne besede, temveč zaveza k resnični spremembi.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Vlada RS