Slovenija ima kar 40,7 sodnika na 100.000 prebivalcev
[MMC RTV SLO] – Svet Evrope je v najnovejšem poročilu o oceni pravosodnih sistemov evropskih držav izpostavil, da Slovenija že vrsto let namenja več sredstev pravosodju kot večina evropskih držav. Poročilo je pripravila Evropska komisija za učinkovito pravosodje (CEPEJ) in temelji na podatkih iz leta 2022, zajema pa 44 od 46 držav članic Sveta Evrope, izmed katerih izstopa tudi Slovenija.
Za leto 2022 je Slovenija namenila za pravosodje 107,1 evra na prebivalca, kar presega evropsko povprečje, ki znaša 85,4 evra. Poleg tega je Slovenija za sodni sistem dodelila 0,38 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar prav tako presega evropsko povprečje, ki znaša 0,31 odstotka. Pomemben delež sredstev je bil namenjen sodiščem – 87,3 odstotka proračuna, kar Slovenijo postavlja med države z najvišjim deležem v Evropi.
Število sodnikov in vloga žensk v pravosodju
Število sodnikov na prebivalca v Sloveniji je izjemno visoko, saj ima država 40,7 sodnika na 100.000 prebivalcev, kar močno presega evropsko povprečje, ki znaša 22 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Kljub temu pa je v obdobju 2012–2022 prišlo do zmanjšanja števila sodnikov za 13,6 odstotka. Vendar pa statistični podatki kažejo, da imajo slovenski sodniki širši obseg nalog in pristojnosti v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
Poročilo izpostavlja tudi močno zastopanost žensk v slovenskem pravosodju. Kar 81 odstotkov sodnic in 68 odstotkov tožilk v Sloveniji kaže na prevladujočo vlogo žensk v tem sektorju. Slovenija sodi med države, kjer je več kot 70 odstotkov sodnikov na prvostopenjskih sodiščih žensk, poleg držav, kot so Hrvaška, Grčija, Latvija in Romunija.
Učinkovitost sodnega sistema in digitalizacija
Učinkovitost slovenskega sodnega sistema se je v letu 2022 pokazala predvsem na kazenskem področju, še posebej na drugi stopnji, medtem ko se trajanje postopkov na prvostopenjskih sodiščih v upravnih zadevah še vedno podaljšuje. Povprečni čas trajanja kazenskih postopkov na prvostopenjskih sodiščih je 146 dni, v civilnih postopkih 337 dni, medtem ko je v upravnih postopkih ta čas 540 dni.
V poročilu je izpostavljena tudi pomembnost informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v sodstvu. Slovenija je na področju uvajanja IKT-ja dosegla oceno 4,4, kar je rahlo nad evropsko mediano. Investicije v digitalizacijo pravosodja so bile stalne, kar dokazuje uvedba orodij, kot so pretvorba govora v besedilo in anonimizacija sodb. Slovenija se še vedno nahaja v fazi digitalizacije registra, kar bi lahko izboljšalo hitrost in učinkovitost sodnih procesov v prihodnje.
Število odvetnikov in tožilcev ter plače v pravosodju
Medtem ko je Slovenija po številu sodnikov visoko nad evropskim povprečjem, je po številu odvetnikov na dnu lestvice. Po številu državnih tožilcev pa se nahaja v spodnji polovici držav članic Sveta Evrope. Vendar pa je število državnih tožilcev v obdobju med letoma 2012 in 2022 naraslo za 6,5 odstotkov, kar kaže na postopno krepitev tožilske službe.
Glede plač sodnikov in tožilcev, ki so trenutno podpovprečne, na Ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da se bo ta problematika celovito rešila z novim zakonom o plačah v javnem sektorju, ki je že v zakonodajnem postopku in naj bi začel veljati s 1. januarjem 2025.
Na področju rednih sodišč se pripravljajo spremembe, ki bodo optimizirale poslovne procese in omogočile enakomernejše obravnave zadev po okrožjih, kar bo prispevalo k hitrejšemu odločanju. Na upravnem področju pa so bile zaradi preobremenjenosti Upravnega sodišča sprejete spremembe zakona o upravnem sporu, s čimer naj bi se postopoma skrajšali sodni postopki v tem segmentu.
Slovenija tako ohranja visok standard financiranja pravosodja, hkrati pa se sooča z izzivi na področju optimizacije poslovnih procesov in skrajševanja sodnih postopkov, predvsem na upravnem področju.
Portal24; Foto: Portal24/Edvard Kadič