Skupina G7 kritična do Kitajske
Skupina sedmih najmočnejših (G7) držav je v soboto Kitajski močno oporekala zaradi njenih stališč o Rusiji, Tajvanu, trgovinskem ustrahovanju, gospodarskem monopolu in domačem vmešavanju. Izjava voditeljev skupine G7 je pokazala, da so se Združene države, Evropa in Japonska močno uskladile, kar je poudarilo potrebo po spremembi pristopa.
V izjavi, ki je bila objavljena med obiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Hirošimi, kjer je potekal vrh, je bil Peking pozvan k odločnejšemu ukrepanju pri zaustavitvi ruske agresije proti Ukrajini. “Kitajsko pozivamo, naj izvaja pritisk na Rusijo in jo pozove k takojšnjemu, popolnemu in brezpogojnemu umiku njenih enot iz Ukrajine,” so voditelji izrazili v izjavi. Poleg tega so Kitajsko spodbudili, naj podpre celovit, pravičen in trajen mir, ki bo temeljil na spoštovanju ozemeljske celovitosti in načel iz Ustanovne listine Združenih narodov, ter poudarili pomen neposrednega dialoga z Ukrajino.
Pomembno je, da sta Združene države Amerike in Evropa kot glavni sestavni del skupine G7 dosegli soglasje, ko je šlo za njun jezik o Kitajski. Zlasti Francija in Nemčija sta pokazali svojo naklonjenost spravnemu pristopu do Kitajske, kar je bilo razvidno iz končne izjave. Kitajski del se je začel z izjavo: “Pripravljeni smo gojiti konstruktivne in stabilne odnose s Kitajsko.”
Dosleden poudarek skupine G7 na “zmanjševanju tveganja, ne pa na prekinitvi vezi” odraža stališče Evropske unije do Kitajske, saj so evropske države članice previdne pri popolni prekinitvi gospodarskih vezi s Pekingom.
Glede Tajvana je besedilo ostalo nespremenjeno v primerjavi z nedavnimi izjavami. V izjavi je poudarjen pomen ohranjanja miru in stabilnosti v Tajvanski ožini kot ključnega pomena za svetovno varnost in blaginjo. Poudarila je, da se temeljna stališča glede politike ene Kitajske niso spremenila.
Skupina G7 izdala izjavo
Poleg Rusije je letos novost tudi priznanje notranjega vmešavanja. Gre za izraz vse večje zaskrbljenosti zaradi kitajskih “čezmorskih policijskih postaj” v tujih državah, na kar opozarjajo organizacije za človekove pravice. Voditelji so ob sklicevanju na Dunajsko konvencijo, ki ureja diplomatske zadeve, izdali izjavo, v kateri so Kitajsko pozvali, naj se vzdrži teh dejavnosti. Namen teh dejavnosti je ogroziti varnost in blaginjo naših skupnosti, celovitost naših demokratičnih institucij in našo gospodarsko blaginjo.
Kar zadeva svetovno gospodarstvo, vse strani onkraj Atlantika in Japonska zdaj priznavajo nujnost temeljite spremembe krovne dinamike gospodarske globalizacije. S poudarkom na prednostni obravnavi varnosti pri političnih premislekih.
“Namen naših političnih pristopov ni škodovati Kitajski, niti ne želimo ovirati njenega gospodarskega napredka in razvoja. Uspešna Kitajska, ki spoštuje mednarodne norme, bi koristila celotnemu svetu,” so v svoji izjavi poudarili voditelji skupine G7.
“Nismo se odcepili ali zavzeli izolacionističnega stališča. Vendar se zavedamo, da je treba okrepiti gospodarsko odpornost z zmanjševanjem tveganj in diverzifikacijo. Zavezujemo se, da bomo sprejeli individualne in skupne ukrepe za vlaganje v lastno gospodarsko vitalnost ter zmanjšali preveliko odvisnost v naših ključnih dobavnih verigah,” so še pojasnili.
G7 sodeluje pri soočanju s kitajsko gospodarsko prisilo
Kitajska kot prevladujoč motiv uporablja gospodarsko prisilo. V desetih letih je kaznovala različne države, vključno z Japonsko, Avstralijo, Litvo in Južno Korejo, kadar so se pojavili politični spori.
Države G7 so predstavile novo pobudo za izboljšanje skupne ocene gospodarske prisile. Pobuda se imenuje “usklajevalna platforma o gospodarski prisili”, kakor je razvidno iz izjave. Poleg tega nameravajo sodelovati z drugimi zavezniki pri pospeševanju tega prizadevanja.
Različni pomembni minerali zahtevajo skupno prizadevanje. Kitajska prevladuje v proizvodnji redkih zemeljskih kovin, ki obsega 70% svetovne proizvodnje. Države G7 so se zavzele za odprt, pošten, pregleden, varen, raznolik, trajnosten, sledljiv, na pravilih temelječ in tržno usmerjen trgovinski sistem, ko gre za ključne minerale. Poleg tega so izrazile nasprotovanje praksam, ki izkrivljajo trg, in monopolnim politikam v zvezi s temi ključnimi viri.
Obvezali so se, da bodo v partnerstvu za globalne naložbe v infrastrukturo mobilizirali 600 milijard dolarjev. To bo namenjeno financiranju visokokakovostnih infrastrukturnih projektov. Ta pobuda je alternativa kitajski pobudi Pas in cesta. Pri uresničevanju tega cilja sta poudarila sodelovanje zasebnega sektorja, da bi pospešila napredek na tem področju.
Na dvostranskem srečanju v Hirošimi sta se predsednik vlade Združenega kraljestva Rishi Sunak in francoski predsednik Emmanuel Macron srečala. Oba sta izrazila priznanje in cenjenje močne solidarnosti držav G7. Poudarili so njihov skupni pristop k reševanju gospodarskih izzivov, ki jih predstavlja Kitajska. Tiskovni predstavnik iz Sunakovega urada je prenesel to mnenje.
Foto: Joe Biden Twitter Portal24