Ruski Gazprom prvič po dvajsetih letih beleži izgubo

Ruski energetski gigant Gazprom je leta 2023 zabeležil prvo neto izgubo po več kot dvajsetih letih, kar kaže na velike izzive, s katerimi se sooča podjetje. Po poročanju tiskovne agencije Reuters je Gazprom v minulem letu zabeležil čisto izgubo, in sicer v višini 629 milijard rubljev (približno 6,9 milijarde dolarjev). Ta izguba je posledica več dejavnikov, med katerimi izstopa zmanjšanje prodaje plina v Evropo, ki je padla za približno 50 odstotkov.

Gazpromov finančni položaj se je močno poslabšal že leta 2022, ko je čisti dobiček podjetja po mednarodnih računovodskih standardih (MSRP) upadel za 41,4 odstotka, na 1226 bilijonov rubljev (približno 15,77 milijarde dolarjev). Dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) se je v letu 2022 približno prepolovil na 1,76 bilijona rubljev. Skupni prihodki so leta 2023 upadli za 27,4 odstotka, na 8,5 milijarde rubljev, pri čemer so prihodki od prodaje plina bili dvakrat nižji kot leta 2022 in so znašali 3,1 bilijona rubljev.

Kljub težavam v plinskem sektorju so prihodki Gazproma od prodaje nafte, plinskega kondenzata in proizvodov iz predelanega plina narasli za 4,3 odstotka, na 4,1 milijarde rubljev. Vendar pa podjetje ni objavilo podatkov o izvozu teh proizvodov od začetka leta 2023.

Zmanjšanje izvoza plina v Evropo

Reuters je na podlagi podatkov evropske skupine za transport plina Entsog in dnevnih poročil Gazproma o tranzitu plina preko Ukrajine izračunal, da se je izvoz plina v Evropo v letu 2023 približno prepolovil na 28,3 milijarde kubičnih metrov. Leta 2022 je Gazprom v Evropo po različnih poteh dostavil približno 63,8 milijarde kubičnih metrov plina.

Upad izvoza ruskega plina v Evropo, nekoč primarnega izvoznega trga, je posledica političnih posledic konflikta v Ukrajini. Gazprom trenutno dobavlja plin v Evropo preko plinovoda, ki prečka mejo z Ukrajino samo na eni točki, medtem ko je drugo tranzitno točko Ukrajina blokirala zaradi obtožb o preusmeritvi plina na območje pod ruskim nadzorom. Plinovodi Severni tok 1 in 2 so bili septembra 2022 močno poškodovani v eksploziji, katere vzrok še ni pojasnjen, evropske vlade pa so za sabotažo osumile “državnega akterja”.

Konzorcij Nord Stream, lastnik poškodovanih plinovodov, zahteva več kot 400 milijonov evrov od svojih zavarovalnic zaradi eksplozij, ki so močno poškodovale plinovode. V februarju je konzorcij vložil tožbo na višjem sodišču v Londonu proti zavarovalnicama Lloyd’s in Arch Insurance, ki so servisirale projekt. Zavarovalnice trdijo, da njihove police ne krijejo škode, ki je neposredna ali posredna posledica vojne.

[Vir: Reuters]; Portal24; Foto: Pexels