Ruska misija na Luno se je končala s strmoglavljenjem
Ruska državna vesoljska korporacija Roskozmos je utrpela hud neuspeh pri svojem poskusu pristanka na Luni po skoraj pol stoletja. Misija, v katero je bilo položeno veliko upanja, se je končala s strmoglavljenjem vesoljskega plovila Luna-25 na površino Lune. Po poročanju Roskozmossa je plovilo izgubilo stik s kontrolnimi enotami v soboto ob 11.57 GMT. V orbiti pred pristankom je namreč doživelo težave. Načrtovan mehak pristanek, ki bi se moral zgoditi v ponedeljek, se tako ni uresničil.
Iz Roskozmossa so sporočili, da je plovilo nenadzorovano prešlo v nepredvidljivo orbito in na koncu trčilo s površino Lune, kar je povzročilo njegov konec. Ruska državna televizija je novico o neuspehu Lune-25 obravnavala precej zadržano. Novici je namenila le 26 sekund poročanja ter jo postavila na osmo mesto, kar odraža relativno nizko prioriteto novičarskega dogodka.
Misija Lune-25
Misija Lune-25, katere namen je bil označiti vrnitev Rusije v vesoljsko tekmovanje na Luni, je postavila v ospredje upad ruske vesoljske moči. Ruski vesoljski program je izkusil zastoj in upad od svojih vrhuncev v času hladne vojne. Država je takrat blestela s prvimi satelitskimi izstrelitvami in pošiljanjem prvega človeka, Jurija Gagarina, v vesolje.
Vzrok za neuspeh misije Lune-25 bo pod drobnogledom posebne medresorske komisije. Komisija bo skušala raziskati, zakaj je prišlo do izgube plovila. To neuspešno prizadevanje je zdaj spodbudilo dvome o tehnični zmogljivosti ruskega vesoljskega programa. Že prej so se namreč pojavljali pomisleki o slabem vodenju, korupciji in upadu strogosti v ruskem znanstveno-izobraževalnem sistemu.
Rusija se je v tekmi za vesoljsko prevlado znašla v konkurenci z drugimi državami, kot so Indija, Kitajska in ZDA, ki imajo napredne načrte za raziskovanje Lune. Medtem ko je Indija že napovedala pristanek svojega vesoljskega plovila Chandrayaan-3 na Luninem južnem tečaju, so se ruske ambicije izkazale za neuspešne.
Kljub neuspehu misije Lune-25 ostaja vprašanje, ali bo Rusija lahko znova vzpostavila svoj položaj kot vesoljska velesila. Očitno je, da so težave, s katerimi se sooča ruski vesoljski program, širše odsev tudi ekonomskih in geopolitičnih pritiskov, s katerimi se država spopada na mednarodnem odru.