Rusija ukinja tranzit plina v Evropo prek Ukrajine
Rusija bo ob zaključku petletnega tranzitnega sporazuma z Ukrajino prenehala z dobavo plina Evropi preko ukrajinskega ozemlja. Sporazum, podpisan leta 2019, ki je omogočal tranzit ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropo, bo prenehal veljati z novim letom 2025. Ukrajinski operater plinovodov je potrdil, da Rusija ni napovedala nadaljnjega prenosa plina, kar označuje konec več desetletij trajajoče ruske plinske poti v Evropo.
Odločitev prihaja v času, ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poudarja pomen neodvisnosti Evrope od ruskih energetskih virov. Zelenski je ob tem izjavil, da je zavrnitev obnovitve dogovora ključna za preprečevanje ruskih prihodkov, ki bi jih Moskva lahko uporabila v konfliktu z Ukrajino.
Zgodovinski kontekst in ekonomski pomen
Tranzit ruskega plina preko Ukrajine je bil ključnega pomena za obe državi. Rusija je skozi ta dogovor zaslužila milijarde evrov prihodkov, medtem ko je Ukrajina pridobivala pomembne tranzitne pristojbine, navaja Euronews. Prekinitev dogovora označuje nov mejnik v zaostrenih odnosih med državama, ki so se dodatno poslabšali po ruski priključitvi Krima leta 2014 in invaziji na Ukrajino februarja 2022.
Ruski plin je nekoč predstavljal več kot 40 odstotkov celotnega uvoza plina v Evropsko unijo, vendar so prizadevanja EU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih virov obrodila sadove. Po podatkih Evropske komisije je ruski plin v letu 2023 predstavljal le še 8 odstotkov celotnega uvoza plina v EU.
Vpliv na države članice EU in širšo Evropo
Kljub zmanjšanju uvoza ruskega plina, nekatere države članice EU, zlasti v vzhodni Evropi, še vedno močno temeljijo na teh dobavah. Avstrija in Slovaška sta med največjimi uvoznicami ruskega plina, pri čemer Moskva še vedno pridobiva približno 5 milijard evrov letnih prihodkov iz teh trgov.
Avstrija je sporočila, da zaradi raznolikosti virov, vključno z uvozom LNG prek Italije in Nemčije ter zadostnimi rezervami, ne pričakuje motenj v dobavi. Slovaška je prav tako pripravila ukrepe za prehod na uvoz plina z zahoda, vendar bo morala plačati dodatne tranzitne stroške, ocenjene na približno 177 milijonov evrov letno.
Zaradi prekinitve dogovora bodo prizadete tudi države zunaj EU, kot je Moldavija, ki je še vedno energetsko odvisna od Rusije. Moldavija naj bi utrpela znatne gospodarske izgube zaradi prekinitve oskrbe.
Energetski izzivi in prihodnost
Kljub preusmeritvi na alternative, kot so plin iz ZDA in Katarja ter povečanje uporabe obnovljivih virov, Evropa čuti posledice zmanjšane dostopnosti ruskega plina. Stroški energije so močno narasli, kar vpliva na konkurenčnost evropske industrije. Gospodarska upočasnitev in višja inflacija sta dodatno poslabšali že obstoječo krizo življenjskih stroškov.
Evropska komisija je že pripravila načrte za pomoč državam članicam pri popolni zamenjavi ruskega plina. Predlagane rešitve vključujejo povečanje dobav iz Norveške, Grčije, Turčije in Romunije prek transbalkanske poti ter boljšo uporabo plinovodov iz Poljske in Nemčije.
Rusija je s tem ukrepom prvič po več desetletjih zabeležila velike izgube na energetskem trgu. Gazprom, največji ruski energetski velikan, je prvič v zadnjih 25 letih poročal o 7 milijardah dolarjev (6,73 milijarde evrov) izgube. To je znak, da evropska strategija za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije prinaša rezultate.
Kljub temu Rusija še vedno išče nove trge, vključno s Kitajsko in drugimi azijskimi državami, kjer se trudijo nadomestiti izgubljene prihodke.