Rusija je zavrnila ameriški mirovni načrt za Ukrajino
Rusija je jasno sporočila, da ne more sprejeti najnovejšega ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini “v sedanji obliki”. Stališče poudarja omejen napredek, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump dosegel pri izpolnitvi svoje predvolilne obljube, da bo v 24 urah po prevzemu položaja januarja 2025 končal konflikt.
Sergej Rjabkov, svetovalec za zunanjo politiko ruskega predsednika Vladimirja Putina, je v intervjuju za rusko revijo International Affairs dejal, da ZDA sicer resno obravnavajo nekatere ruske zahteve, a predlagane rešitve ne naslavljajo ključnih vprašanj, ki jih Kremelj vidi kot temeljne vzroke konflikta. “Predloge in rešitve, ki so jih predlagali Američani, jemljemo zelo resno, vendar ne moremo sprejeti vsega, kot je trenutno zastavljeno,” je poudaril Rjabkov.
Rusija vztraja pri pogojih, ki bi dejansko onemogočili Ukrajino kot neodvisno državo, poroča The Guardian. Putin je večkrat ponovil, da mora Kijev priznati rusko priključitev Krima in štirih delno okupiranih regij na jugovzhodu Ukrajine, umakniti svoje sile s teh območij, obljubiti nevtralnost z zavrnitvijo članstva v Natu ter pristati na demilitarizacijo. Takšni pogoji bi Ukrajino trdno potegnili v rusko vplivno sfero, kar je za Kijev in njegove zahodne zaveznike nesprejemljivo. Rjabkov je dodal, da trenutni ameriški predlogi sicer ciljajo na prekinitev ognja, a ne upoštevajo ruskih zahtev po odpravi “osnovnih vzrokov” konflikta, ki jih Moskva redno izpostavlja kot upravičenje za svoja dejanja.
Trumpova nestrpnost in zaostrene grožnje
Zdi se, da Trump, ki je vojno obljubil končati hitro, postaja vse bolj nestrpen zaradi pomanjkanja napredka. Konec tedna je izrazil jezo nad Putinovim pristopom k pogajanjem in zagrozil z uvedbo carin na ruski izvoz nafte, če premirje ne bo doseženo v enem mesecu. Ta ostra retorika je presenetila mnoge, saj je Trump v preteklosti pogosto izražal občudovanje do ruskega voditelja. Vendar je že do ponedeljka omilil ton in se namesto na Rusijo osredotočil na kritiko Ukrajine, češ da Kijev poskuša izsiliti boljše gospodarske pogoje v pogajanjih z ZDA. Ta nihanja kažejo na Trumpovo frustracijo, saj skuša uravnotežiti svoje obljube z realnostjo zapletenega konflikta.
Kljub posredovanju ZDA in vzporednim pogovorom v Savdski Arabiji, kjer so strani na papirju dosegle 30-dnevno energetsko prekinitev ognja, se spopadi nadaljujejo. Obe strani še naprej ciljata na energetsko infrastrukturo nasprotnika, kar kaže na krhkost dogovorov. Moskva je med pogovori poskušala doseči omilitev evropskih sankcij, a je Bruselj to odločno zavrnil. Grigorij Karasin, ruski predstavnik na pogajanjih v Savdski Arabiji, je prejšnji teden priznal, da bistvenega napredka ni in da bi se pogajanja lahko zavlekla v leto 2026.
Putinova nepopustljivost in dolgoročna strategija
Kremelj ostaja neomajen pri svojih zahtevah, ki vključujejo tudi prekinitev dobav orožja in obveščevalnih podatkov Ukrajini s strani ZDA in njihovih zaveznikov. Finski predsednik Alexander Stubb, ki je konec tedna srečal Trumpa, je predlagal, da se Putinu postavi rok do 20. aprila za spoštovanje popolne prekinitve ognja.
Vendar viri blizu Moskve menijo, da Rusija ne bo pristala na to brez izpolnitve vsaj dela svojih pogojev. Fjodor Lukjanov, vplivni ruski analitik in svetovalec Kremlja, je dejal: “Pripravljeni smo se boriti še nekaj časa. Nadaljevanje vojne, ki jo počasi, a zanesljivo zmagujemo, je v našem interesu. Zakaj bi hiteli, če se zdi, da glavni sponzor odstopa?”
Trumpova administracija vztraja, da je zavezana končanju vojne. Ameriški predsednik je za NBC napovedal nov pogovor s Putinom ta teden.
Portal24; Foto: Wikimedia/Tiskovni in informacijski urad ruskega predsednika