“Reforma zdravstva”: Prepoved dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnih izvajalcih
Predstavljen je bil osnutek novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki je namenjen predvsem krepitvi javne zdravstvene mreže in ureditvi prehajanja zdravstvenih delavcev med javnim in zasebnim sektorjem. Predsednik vlade dr. Robert Golob in ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel sta zakon predstavila ključnim deležnikom v zdravstvu, med katerimi so Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije ter Zdravniška zbornica Slovenije.
Glavni cilji novele zakona
Glavni cilj novele je vzpostavitev jasnih pravil za učinkovito upravljanje javne zdravstvene mreže ter hkrati ureditev dela zdravstvenih delavcev, ki prehajajo iz javnega v zasebni sektor. Po besedah ministrice Prevolnik Rupel želijo z zakonom doseči, da bi več zdravstvenih delavcev ostalo v javnih zdravstvenih zavodih, kjer bi opravili večino svojega dela. Da bi to dosegli, predlog vključuje spodbude za dodatno delo v javnem sektorju, med drugim preko manj obdavčenih podjemnih pogodb.
“Novela predvideva, da zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli delati pri zasebnih izvajalcih na samoplačniškem trgu, bodo pa zato motivirani, da opravijo več dodatnega dela v javnih zdravstvenih zavodih preko, na primer, manj obdavčenih podjemnih pogodb. Če bo zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu zaprosil za dovoljenje za delo pri drugem javnem zavodu ali pri koncesionarju, bo moral imeti njegov matični zavod na področju, ki ga zaposleni opravlja, izpolnjen program, predpisan s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Poleg tega zaposleni ne bo smel odklanjati nadur oziroma obsega programa, ki je predpisan za javni zdravstveni zavod. Z izdajo soglasja torej matičnemu javnemu zdravstvenemu zavodu ne bo smela biti povzročena škoda. Ne bo pa več smel zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu opravljati samoplačniških storitev ne pri zasebnikih ne pri koncesionarjih.“
Ministrstvo za zdravje
“S tem želimo, da vsak zdravnik, vsak zdravstveni delavec najprej opravi svoje delo v javnem zdravstvenem zavodu oziroma na svojem delovnem mestu, ko pa to opravi, definiramo pogoje, kdaj lahko opravi še več, motiviramo ga, da ostane v lastni zdravstveni ustanovi, zato da se zagotovi kakovostna in varna zdravstvena obravnava za paciente,” je na vladni spletni strani zapisalo Ministrstvo za zdravje.
Merjenje efektivne obremenjenosti in regulacija dela koncesionarjev
Poleg teh ukrepov novela zakona uvaja tudi merjenje efektivne obremenjenosti dela v rednem delovnem času, s čimer želijo zagotoviti pravičnejšo porazdelitev dela med zdravstvenimi delavci. Pomemben poudarek je tudi na regulaciji dela koncesionarjev, kjer novela predvideva, da bodo programi vezani na število zaposlenih. To pomeni, da bodo zdravstveni delavci delo lahko opravljali zgolj v svojem imenu in za svoj račun, kar naj bi zagotovilo večjo enakost med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji.
Ministrica je poudarila, da novela stremi k temu, da koncesionarji redno zaposlujejo delavce, ki pri njih opravljajo programe, kar izenačuje pogoje med javnimi zavodi in koncesionarji. Ta določba bo veljala tudi za obstoječe koncesionarje, vendar bo določeno tudi prehodno obdobje za prilagoditev.
Javna razprava in predlogi deležnikov
Poleg teh ključnih sprememb novela prinaša tudi določene spremembe na področju upravljanja bolnišnic, izdajanja dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti in drugih sorodnih področjih. V okviru zakonskega osnutka bo potekala tudi javna razprava, kjer bodo deležniki imeli možnost podati pripombe, predloge in mnenja.
Ministrica je ob tem poudarila, da so odprti za vse predloge, ki bi izboljšali zakon, vendar je ključni cilj ohraniti dostopno in kakovostno javno zdravstvo za vse prebivalce Slovenije. Zavzeli se bodo, da bi zdravstvena oskrba ostala brezplačna za vse, brez dodatnih doplačil, in da bi javni zdravstveni sistem ostal temelj zdravstvene dejavnosti v državi.
[Vir: Gov.si]; Portal24; Foto: Vlada RS Flickr