Ob Svetovnem dnevu oceanov, ki ga obeležujemo 8. junija, je v avli Ministrstva za naravne vire in prostor potekala otvoritev razstave Morski odpadki v slovenskem morju. Razstavo je organiziral Inštitut za vode Republike Slovenije v sodelovanju z ministrstvom, s ciljem ozaveščanja javnosti o eni najbolj perečih okoljskih težav sodobnega časa – onesnaženosti morij, predvsem s plastiko in mikroplastiko.
Na dogodku so zbrane nagovorili visoki predstavniki ministrstva in Inštituta za vode. Državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc je v uvodnem govoru poudarila pomen oceanov za celotni planet: »Oceani so srce našega planeta. Uravnavajo podnebje, proizvajajo polovico kisika, ki ga dihamo, in zagotavljajo hrano milijonom ljudi. Njihovo zdravje je neposredno povezano z našim preživetjem.«
Razstavo so simbolično odprli tudi državni sekretar mag. Miran Gajšek, generalna direktorica Direktorata za vode dr. Lidija Globevnik, direktorica IzVRS mag. Neža Kodre ter raziskovalec dr. Tine Bizjak. Dogodek je pospremila fotografska razstava ter panoji, ki ponujajo informacije o najpogostejših odpadkih v slovenskem morju, virih onesnaženja in možnih ukrepih posameznikov.
Najpogostejši odpadek: cigaretni ogorki
Državni sekretar mag. Miran Gajšek je ob ogledu razstave izpostavil enega bolj presenetljivih podatkov, pridobljenih v okviru spremljanja stanja: »Presenetil me je podatek, da med najpogostejšimi odpadki v slovenskem morju prevladujejo prav cigaretni ogorki – več kot četrtina vseh. To je področje, kjer lahko posamezniki z manjšimi spremembami dosežemo velik učinek.«
Dr. Lidija Globevnik je predstavila osrednji državni dokument za upravljanje s tovrstnimi izzivi: »Načrt za upravljanje z morskim okoljem, ki ga vodi Direktorat za vode, predstavlja naš odgovor na zahteve Okvirne direktive o morski strategiji. V njem je predviden niz ukrepov za zmanjševanje količine morskih odpadkov in ohranjanje kakovosti morskega okolja.«
Raziskovalec dr. Tine Bizjak je pojasnil, kako poteka spremljanje makro- in mikroodpadkov: raziskave vključujejo analizo odpadkov v sedimentih, na morski gladini, v rekah ter celo v ribah iz Tržaškega zaliva. Ob tem je poudaril pomen mednarodnega sodelovanja: »V okviru evropskih projektov Aquatic Plastic in Tethys4Adrion sodelujemo pri razvoju metod za oceno vnosa odpadkov v morje preko rek, kar je ključno za razumevanje izvora morskega onesnaženja.«
Vsak lahko prispeva k čistejšemu morju
Direktorica IzVRS mag. Neža Kodre je spregovorila o vlogi posameznika pri zmanjševanju onesnaženja: »K reševanju problematike morskih odpadkov lahko prispeva prav vsak. Z majhnimi dejanji v vsakdanjem življenju lahko skupaj naredimo veliko. Vsakič, ko zavrnemo plastično vrečko, uporabimo steklenico za večkratno uporabo ali se udeležimo čistilne akcije, naredimo korak v pravo smer.«
Razstava v prostorih ministrstva vključuje tudi praktične nasvete, med njimi: zavračanje plastične embalaže, izogibanje kozmetiki z mikroplastiko ter uporaba trajnostnih izdelkov. Obiskovalci lahko ob informativnih panojih spoznajo tipične odpadke, ki jih raziskovalci zaznavajo v slovenskem morju, pa tudi ukrepe, ki jih lahko sprejmejo sami.
Razstava ostaja na ogled javnosti še v prihodnjih dneh, dogodek pa je del širšega ozaveščevalnega niza aktivnosti, ki jih Ministrstvo za naravne vire in prostor izvaja v okviru Svetovnega dne oceanov.
Miha D. Kovač
Foto: Pexels