Razširitev koalicije BRICS: globalni gospodarski premik
Na 15. vrhu BRICS v Južni Afriki je bila sprejeta odločitev, ki bo po mnenju mnogih poznavalcev pomembno vplivala na svetovno gospodarstvo. Konzorciju BRICS naj bi se pridružilo še šest držav, konzorcij so sprva sestavljale Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika.
Z januarjem 2024 se bo ta koalicija okrepila. Poleg Egipta, drugega največjega afriškega gospodarstva, bo vključena tudi Argentina, gospodarstvo v vzponu. Poleg tega se bo pridružila Etiopija, ki v svoji regiji doživlja hitro gospodarsko rast, ter naftni magnati, kot so Iran, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati.
To raznoliko skupino združuje en sam dejavnik: njihovo prostovoljno članstvo. Takšno članstvo bi lahko imelo posledice, ki niso takoj jasne. Te posledice lahko predstavljajo izziv za trajnostne cilje, ki jih spodbujajo zahodne države.
Organizacija BRICS, ki je prej veljala za organizacijo z nejasnimi cilji in velikimi težavami pri notranjem sodelovanju, se zdaj širi. Zadnji vrh, ki je bil leta 2023 v Južnoafriški republiki, kaže, da si več kot 40 držav prizadeva za članstvo v tem bloku.
Christopher Weafer, izvršni direktor podjetja Macro-Advisory Ltd., komentira to zadevo. Po njegovem mnenju so sankcije, ki so bile v zadnjih 18 mesecih uvedene proti Rusiji in Kitajski, delovale kot katalizator. Zaradi ranljivosti, ki so jo te sankcije razkrile, nobena od držav ne namerava biti močno odvisna od zahodnih gospodarskih struktur.
Ustanovitev skupine BRICS leta 2001 zahodnih sil ni bistveno vznemirila. Weafer namiguje, da se je ta konglomerat obdržal precej časa. Kljub temu se ni razvil v močno ali povezano entiteto. Predlagal je tudi, da je BRICS precej meglen pojem, podoben nazivni kratici.
Čeprav je koalicija ustanovila Novo razvojno banko, zgodovinsko gledano ni imela večjega vpliva na svetovno trgovino. Pomanjkanje jasnega poslanstva je bila glavna ovira. Poleg tega so njihovo globalno gospodarsko prepoznavnost ovirale politične razlike ter različni proizvodni standardi in valute.
Oblikovanje svetovnega gospodarstva onkraj G7
Mogoče je, da države G7, ki jih sestavljajo največja gospodarstva glede na BDP (Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združene države Amerike in Združeno kraljestvo), niso pokazale veliko navdušenja. To se nanaša zlasti na različne predloge in pomisleke držav BRICS. Vendar se v sedanjih razmerah geopolitični dejavniki vse bolj prepletajo z gospodarskimi odnosi.
V okviru sodobne globalne širitve imajo države BRICS odločilen položaj. Imajo velik vpliv na ključna vprašanja, vključno z okoljsko odgovornostjo in ureditvijo svetovnega finančnega sistema.
Zainteresirane strani novinke lahko na to gledajo kot na strateško priložnost za razširitev svojih poslovnih priložnosti in zmanjšanje odvisnosti od zahodnih držav in njihovih regulativnih okvirov. K temu pripomorejo tudi ugodni trgovinski pogoji med državami članicami. Poleg tega obstajajo tudi druge ugodnosti, ustvarjene za spodbujanje trgovine in mednarodnih naložb.
Trenutno članice te organizacije vključujejo približno 42 odstotkov svetovnega prebivalstva in skupni bruto domači proizvod v višini več kot 27 milijard ameriških dolarjev. S predvideno širitvijo naj bi ta skupina predstavljala 46,5 odstotka svetovnega prebivalstva. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada naj bi leta 2022 razširjeni konzorcij prispeval približno 30,8 miljarde ameriških dolarjev k svetovnemu BDP, ki znaša približno 100 milijard dolarjev.
Če pa bruto domači proizvod analiziramo po metodologiji paritete kupne moči (PPP) – tehniki, ki izračunava BDP na podlagi doslednega nabora blaga, da bi natančno predstavila kupno moč -, se ravnovesje bistveno spremeni. V tem kontekstu povečani konzorcij BRICS poveča svoj prispevek k svetovnemu BDP, ki na podlagi PKM predstavlja več kot 36 odstotkov, s čimer presega proizvodnjo držav G7.
Svetovni gospodarski vpliv nove koalicije
Novonastala koalicija je pomemben akter, saj obvladuje približno 45 odstotkov svetovne proizvodnje nafte in ima poleg ključne vloge v svetovnem kmetijstvu tudi pomembne sektorje železove rude, premoga in boksita. Razvita gospodarstva, zlasti tista v skupini G7, so močno odvisna od trgovinskih odnosov s to koalicijo. Poleg tega potrebujejo njihovo sodelovanje pri ključnih zadevah. To zlasti vključuje vprašanja, povezana s podnebnimi spremembami in različnimi okoljskimi vprašanji. Zato Weafer meni, da prevladujoče gospodarske sile ne morejo prezreti potreb tega nastajajočega bloka.
Po mnenju strokovnjaka so vprašanja, kot so tehnologija, naložbe in trgovina, izredno pomembna. Vendar pa ostaja še vedno nerešen en vidik interakcije med glavnimi gospodarstvi in državami BRICS. Gre za usklajevanje njihovih različnih pogledov na okoljska vprašanja in oblikovanje skupnih prednostnih nalog.
Weafer pojasnjuje, da države v razvoju okoljskim vprašanjem ne dajejo tolikšne prednosti kot razvite države. Države, kot sta na primer Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, pogosto priznavajo pomen trajnostnega razvoja, vendar potrebujejo prehodno fazo. Še vedno se osredotočajo predvsem na gospodarski in družbeni napredek, da bi vzpostavile močno gospodarsko osnovo, podobno kot države G7 in EU. Zaradi trenutnega razpoloženja je kljub nujnosti zadeve potreben dodaten čas.
Weafer poudarja pomen doseganja soglasja o okoljskih vprašanjih in priznava, da trenutno obstajajo velike razlike. Na to neskladje opozarja s svojimi izkušnjami na področjih, kot sta Kitajska in Bližnji vzhod. Po njegovih opažanjih te regije dojemajo okoljsko krizo predvsem kot pripoved, ki jo krepijo evropski narodi. Prav tako menijo, da skupina G7 to pripoved uporablja kot namerno strategijo. Njihov cilj je ovirati napredek držav v razvoju. Takšno prepričanje je tako globoko zakoreninjeno, da ga nekateri štejejo za sodobno obliko kolonializma.
Na poti k dvostranskemu povečanju trgovine
V konzorciju BRICS je še vedno prisotno vprašanje, ali si prizadevajo za razvoj enotnega monetarnega sistema. Weafer ta izziv primerja z znamenitim gordijskim vozlom, s čimer poudarja obsežnost naloge. Za ponazoritev naj navedemo, da je oblikovanje eura, pri katerem so sodelovale veliko manj geografsko razpršene in raznolike države, trajalo več desetletij.
Zdi se vse bolj verjetno, da bodo te države povečale dvostransko trgovino. Poleg tega bi morale razmisliti o oblikovanju mehanizmov. Ti mehanizmi bi olajšali poravnavo takšne trgovine v njihovih dvostranskih valutah.
Trenutno to po dolgem obdobju sodelovanja med njunima centralnima bankama deluje le med Rusijo in Kitajsko. Ruski predsednik Vladimir Putin je nedavno izjavil, da 80 odstotkov trgovine med Rusijo in Kitajsko poteka v ruskih rubljih ali kitajskih juanih.
Vendar ta ureditev ni brez pasti. Rusija je na primer veliko nafte izvažala v Indijo, plačila pa so potekala v rupijah. Zaradi indijskega nadzora nad kapitalom in nekonvertibilnosti rupije ta sredstva ostajajo nepremična. Zato ostajajo v indijskih bančnih institucijah. V prihodnjem desetletju se bodo članice BRICS verjetno osredotočile predvsem na racionalizacijo in izpopolnitev teh dvostranskih postopkov trgovinske poravnave.
V razvijajočem se področju mednarodnih odnosov se lahko sedanja skupščina narodov razširi. Vključile bi se lahko zlasti države, kot sta Kazahstan in Tajska. Obe državi naj bi že izrazili uradno zanimanje. Kot ugotavlja gospod Weafer, merila za članstvo ostajajo dvoumna.
Ugotavlja, da se zdi, da je glavni dejavnik za članstvo želja države, da se pridruži. Kot pravi, je temeljni razlog strateška diverzifikacija, ki je namenjena državam s pomembno velikostjo. Za ponazoritev naj navedemo Indonezijo, ki se zdi verjetna kandidatka. Obstaja tudi možnost povezovanja že ustanovljenih entitet, kot sta Evrazijska gospodarska unija in Šanghajska organizacija za sodelovanje.
Globalni učinek: Ukrajina, Tajvan in napovedi BRICS
Ugledni znanstveniki trdijo, da nekateri geopolitični dogodki vplivajo na svetovni gospodarski diskurz. Zlasti konflikt, ki poteka v Ukrajini, je zelo zaskrbljujoč. Poleg tega je treba omeniti morebitne spore glede Tajvana. Vpogled v izzive in možnosti, s katerimi se soočajo države BRICS, se bo verjetno izkristaliziral v naslednjih 12 mesecih, vrhunec pa bodo dosegla razkritja na prihodnjem vrhu.
Letos je prišlo do enega pomembnega dogodka. Ruski predsednik se vrha ni udeležil. Ta odsotnost je bila posledica naloga za prijetje, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (MKS). Vladimir Putin se je odzval z načrti, da bo naslednji vrh BRICS oktobra 2024 sklical v Kazanu.
Ker se ta datum približuje, se pričakuje tudi poimenovanje tega razvijajočega se bloka. V preteklosti je blok svojemu imenu dodajal začetnice vsake nove članice. Zanimivo bo videti, ali se bo ta tradicija nadaljevala.
Vir Foto: Pexels