Raziskava: Samodiagnoza s pomočjo umetne inteligence ni vedno zanesljiva
Nedavna raziskava je sprožila zaskrbljenost glede učinkovitosti klepetalnih robotov, ki jih poganja umetna inteligenca, pri zagotavljanju koristnih zdravstvenih nasvetov in izpostavila vse večji izziv, saj se vse več ljudi obrača na ta orodja za zdravstveno svetovanje. Ker so zdravstveni sistemi obremenjeni zaradi dolgih čakalnih seznamov in naraščajočih stroškov, so klepetalni roboti, kot je ChatGPT, postali priljubljena možnost za samodiagnozo in zdravstvena vprašanja. Raziskava, ki jo je vodila Univerza v Oxfordu, pa medtem kaže, da se uporabniki pogosto težko spopadajo s pridobivanjem natančnih in praktičnih priporočil s strani teh tehnologij.
Študija, v kateri je sodelovalo približno 1300 udeležencev v Združenem kraljestvu, je pokazala, da posamezniki, ki za zdravstvene nasvete uporabljajo umetno inteligenco, niso sprejemali boljših odločitev v primerjavi s tistimi, ki so se zanašali na tradicionalne metode, kot sta spletno iskanje ali osebna presoja. Adam Mahdi, soavtor študije in direktor podiplomskih študij na Oxfordskem internetnem inštitutu, je za TechCrunch povedal, da je raziskava razkrila “dvosmerno komunikacijsko motnjo”. Udeleženci pogosto niso uspeli zagotoviti pravih informacij za ustvarjanje smiselnih nasvetov, odzivi, ki so jih prejeli, pa so pogosto združevali tako koristne kot zavajajoče nasvete..
Odvisnost od umetne inteligence za zdravstvene informacije narašča
Odvisnost od umetne inteligence za zdravstvene informacije tudi nasploh narašča. Raziskava, navedena v študiji, je pokazala, da klepetalne robote za zdravstvene nasvete vsaj enkrat mesečno uporablja eden od šestih odraslih Američanov. Ugotovitve Oxfordske univerze pa poudarjajo tveganja prevelikega zaupanja v ta orodja. Ameriško zdravniško združenje je zdravnikom odsvetovalo uporabo klepetalnih robotov, kot je ChatGPT, za klinične odločitve, velika podjetja za umetno inteligenco, vključno z OpenAI, pa so opozorila pred zanašanjem na njihove rezultate pri medicinskih diagnozah.
Študija opozarja tudi na širše izzive pri ocenjevanju klepetalnih robotov. Trenutne metode ne zajamejo v celoti kompleksnosti interakcij med človekom in umetno inteligenco, zlasti v kontekstih z visokimi vložki, kot je zdravstvo. Medtem ko tehnološki velikani, kot so Apple, Amazon in Microsoft, raziskujejo zdravstvena orodja, ki jih poganja umetna inteligenca, ugotovitve poudarjajo potrebo po robustnejšem testiranju in regulaciji, da se zagotovi natančnost in zanesljivost.
Čeprav klepetalni roboti obetajo podporo zdravstvenim sistemom, strokovnjaki poudarjajo, da niso nadomestilo za strokovne zdravniške nasvete. Zaenkrat se tistim, ki iščejo zdravstvene nasvete, svetuje, naj se posvetujejo z licenciranimi strokovnjaki, da bi se izognili pastem omejitev umetne inteligence.
Miha D. Kovač