Ravni oksidativnega potenciala v občini Kanal ob Soči med najvišjimi v Evropi
[MMC RTV SLO] – V občini Kanal ob Soči, kjer že desetletja stoji cementarna, je kakovost zraka formalno ocenjena kot zadovoljiva, vendar so nekateri parametri onesnaženosti zaskrbljujoči. To kaže raziskava Univerze v Novi Gorici, ki je potekala med novembrom 2020 in novembrom 2021. Ena izmed ključnih ugotovitev raziskave je, da ima občina med najvišjimi ravnmi oksidativnega potenciala v Evropi.
Raziskava, ki jo je vodil Griša Močnik, dekan Fakultete za znanosti o okolju na Univerzi v Novi Gorici, je pokazala, da je onesnaženje zraka v občini Kanal ob Soči zelo kompleksno. Med najpomembnejše parametre onesnaženja spada oksidativni potencial, nov kazalnik, ki trenutno še ni vključen v zakonodajo. Kljub temu, da so koncentracije delcev PM10 primerljive z drugimi alpskimi območji, so ravni oksidativnega potenciala v tej občini med najvišjimi v Evropi.
Močnik je poudaril, da delci, ki povzročajo oksidativni stres, lahko vodijo v vnetja in kronične bolezni, kar predstavlja resno grožnjo zdravju prebivalcev. “Kljub formalni zadovoljivi kakovosti zraka vidimo, da so nekateri merjeni parametri, kot je oksidativni potencial, zelo skrb vzbujajoči,” je dejal Močnik.
Cementarna v Anhovem kot pomemben vir onesnaženja
V raziskavi, katere prva avtorica je Kristina Glojek, so identificirali deset glavnih virov onesnaženja zraka. Med temi največji prispevek k onesnaženju prinašata kurjenje lesa in promet, predvsem v zimskem času. Kljub temu, da cementarna v Anhovem prispeva relativno majhen delež k masi delcev PM10, je po prispevku k oksidativnemu potencialu med drugim in tretjim mestom. Delci, ki jih cementarna sprošča, imajo najvišji oksidativni potencial na enoto mase.
Močnik je opozoril, da onesnažen zrak po vsem svetu letno povzroči od sedem do osem milijonov prezgodnjih smrti, v Sloveniji pa glede na epidemiološke modele med 700 in 1400. Te številke poudarjajo resnost problema onesnaženega zraka, ki presega zgolj lokalne razmere.
Raziskava Univerze v Novi Gorici je prva v Sloveniji, ki je uporabila metodo PMF za določitev virov onesnaženja zraka s PM10 ter njihovega prispevka k oksidativnemu potencialu. Rezultati kažejo, da je potrebno onesnaženost zraka obravnavati večplastno, saj en sam parameter ne more podati celotne slike. “Ves čas smo mislili, da je industrija vir onesnaženja, ki smo ga rešili enkrat za zmeraj. In to je res samo, če gledamo omejen nabor parametrov,” je poudaril Močnik.
Pričakovana zaostritev zakonodaje
V prihodnje bo oksidativni potencial postal pomemben parameter v merjenju kakovosti zraka, saj bo del nove direktive o kakovosti zraka, ki naj bi bila sprejeta v EU prihodnje leto. “Ko se bo direktiva spremenila in bo treba meriti oksidativni potencial, se bo marsikje pojavil problem,” je napovedal Močnik.
Župan občine Kanal ob Soči, Miha Stegel, je izpostavil, da raziskava nedvoumno potrjuje merljiv negativen vpliv cementarne na kakovost zraka v okolici. “Ni več dvoma, da ima cementarna v okolici jasen in tudi merljiv negativen vpliv na kakovost zraka,” je dejal Stegel. Ob tem si v občini želijo še več strokovnih raziskav, saj trenutna študija zajema le del onesnaženja, povezanega s PM10 delci, medtem ko se ne ukvarja z drugimi onesnaževalci, kot so plini in kancerogene snovi.
Stegel je tudi opozoril na prizadevanja cementarne za podvojitev sosežiga in povečanje proizvodnje. V tej luči si v občini želijo, da bi zakonodaja, ki ureja sosežig odpadkov, zagotavljala vsaj enake standarde za vse obrate. “Tudi če bodo standardi enaki, bodo zaradi samega volumna izpustov skupne emisije še zmeraj šestkrat večje,” je zaključil Stegel.
Portal24; Foto: Pexels/fotografija je simbolna