Putinov namig o mirovnih pogovorih: Nova priložnost ali prevara?
Vladimir Putin je ta teden presenetil z izjavo, da je Rusija odprta za mirovna pogajanja. Kljub temu, da bi ta izjava lahko predstavljala žarek upanja za končanje vojne v Ukrajini, jo mnogi opazovalci sprejemajo z velikim skepticizmom. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da je treba biti previden pri ocenjevanju resničnosti Putinovih namer.
Poročali smo že, da je Moskva pripravljena razmisliti o mirovnih pogovorih, ki bi zamrznili trenutno stanje na bojišču, kjer ruske sile zasedajo približno petino ukrajinskega ozemlja. Poročilo temelji na virih znotraj ruske vlade, ki trdijo, da bi lahko ti pogovori temeljili na prejšnjih sporazumih, vključno z neuspelim dogovorom v Istanbulu iz leta 2022. Ta dogovor je propadel predvsem zaradi nadaljevanja ruskih napadov in razkritij o vojnih zločinih v Ukrajini.
Zgodovinski kontekst
Putinov poziv k miru je prišel med obiskom beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka v Moskvi. Ta obisk je sovpadal s skupnimi vojaškimi vajami taktičnega jedrskega orožja med Rusijo in Belorusijo, kar dodatno otežuje verodostojnost Putinovih mirovnih namer.
Putin je ob tem izrazil dvome o legitimnosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, kar ni novost, saj Moskva že dolgo kritizira Kijev. Dodaten sum so vzbudila poročila o pristanku zasebnega letala nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča v Belorusiji. Janukovič, ki je leta 2014 pobegnil iz Ukrajine po nasilnem zatrtju protestov, bi lahko predstavljal poskus Moskve, da ponovno postavi proruskega politika na oblast v Ukrajini.
Strategija Kremlja in cilji v Ukrajini
Putinov cilj v Ukrajini ni zgolj ozemeljska pridobitev, temveč tudi vzpostavitev lojalne ukrajinske vlade, ki bi preprečila približevanje Ukrajine Evropski uniji in Natu. To je bilo jasno že pred invazijo leta 2022 in se je ponovno pojavilo med pogovori v Istanbulu istega leta. Vendar bi za to zdaj verjetno potrebovali rusko okupacijsko silo, saj ukrajinsko prebivalstvo zavrača rusko agresijo.
Vprašanje, ki je ključno je: zakaj Putin govori o miru ravno zdaj, ko Rusija dosega nekatere vojaške uspehe. Kremlej je že večkrat uporabil diplomacijo kot podaljšek svoje vojaške strategije. Leta 2015 je govoril o miru v Siriji, medtem ko so njihova letala bombardirala civilna območja. Podobno je bilo v Ukrajini, ko so ruske sile napadale strateška mesta med pogajanji o miru.
Možni razlogi za Putinovo ponudbo za pogovore
Moskva bi lahko govorila o miru iz dveh glavnih razlogov. Prvič, Ukrajina in njeni zavezniki načrtujejo mirovni vrh v Švici junija, kjer bodo brez Rusije razpravljali o možnih rešitvah za konflikt. Ta vrh naj bi ustvaril pritisk na Kremlj, ki bi lahko bil pripravljen na pogovore, ko bodo njegove sile vojaško izčrpane.
Putinovo omenjanje miru bi lahko bilo namenjeno tudi Kitajski, ki je pomembna zaveznica Rusije, vendar le delno podpira njeno vojno v Ukrajini. Putin bi lahko želel prepričati Peking, naj ne sodeluje v diplomaciji brez Rusije.
Odziv zahoda
Na Zahodu Putinove izjave vzbujajo dvome in skepso. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je dejal, da Putinovi namigi o mirovnih pogovorih služijo predvsem sabotaži švicarskega vrha. Kuleba je na socialnem omrežju X zapisal, da Putin trenutno nima nobene želje, da bi končal svojo agresijo proti Ukrajini.
Putinovo sporočilo je namenjeno tudi vladam na Zahodu in ameriški predsedniški kampanji. Poskuša namigniti, da je možen enostaven dogovor, ki bi lahko zamrznil trenutne fronte, kjer Ukrajina doživlja težke izgube. Podpora Zahoda za vojno postaja vse bolj nepriljubljena, kar je morda razlog, zakaj Putin zdaj omenja diplomacijo.
Putinovo sporočilo o pogajanjih tistim, ki si želijo končanja vojne omogoča, da verjamejo, da bi lahko Kremelj vojno takoj ustavil. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je dejal, da sporočilo odraža stalno stališče Rusije. Vendar se to sporočilo lahko zdi novo in zanimivo nekaterim zahodnim voditeljem, kot so Donald Trump in manj proaktivne članice Nata.
Putinov poziv k mirovnim pogovorom je treba obravnavati previdno. Pretekle izkušnje kažejo, da Moskva pogosto uporablja diplomacijo kot orodje za doseganje vojaških ciljev. Medtem ko je morda nekaj resnice v njegovih besedah, je pomembno, da Zahod ostane pozoren in kritičen glede resničnih namenov Kremlja. Končanje vojne v Ukrajini ostaja zapleteno in tvegano vprašanje, ki zahteva natančno preučitev vseh možnosti in previdnost pri sprejemanju odločitev.
[Vir: CNN]; Portal24; Foto: Wikimedia/Tiskovni in informacijski urad ruskega predsednika