Ruski predsednik Vladimir Putin je v petek, 27. junija 2025, izjavil, da je Moskva pripravljena na nov krog neposrednih mirovnih pogajanj z Ukrajino. Izjava prihaja v času nadaljevanja spopadov in neuspešnih poskusov premirja, kar konflikt v Ukrajini ohranja kot enega največjih varnostnih izzivov v Evropi. Putin je ob obisku v Minsku dejal, da so ruski in ukrajinski uradniki že v stiku glede možnega datuma za novo srečanje, pri čemer naj bi bila na dnevnem redu tudi vprašanja o morebitnem premirju.
Rusija vztraja pri svojih dolgoletnih zahtevah, ki vključujejo nevtralnost Ukrajine, opustitev njenih ambicij za vstop v Nato in priznanje ruskega nadzora nad približno petino ukrajinskega ozemlja, vključno s Krimom ter deli regij Donetsk, Lugansk, Zaporožje in Herson.
Putin je poudaril, da mora mirovni sporazum nasloviti “korenine konflikta”, kar v Kremlju razumejo kot vprašanje širitve Nata in zahodnega vpliva na postsovjetskem prostoru. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem ponovil, da mora vsako pogajanje temeljiti na takojšnjem in brezpogojnem premirju, kar Rusija doslej zavrača.
Kijev in njegovi zavezniki obtožujejo Moskvo, da zavlačuje s pogajanji, medtem ko ruske sile napredujejo na vzhodu Ukrajine. Po navedbah ukrajinskih virov je Rusija v noči na petek izstrelila 363 brezpilotnih letal in osem raket na ukrajinske cilje, kar kaže na nadaljevanje intenzivnih vojaških operacij kljub izjavam o pripravljenosti na dialog.
Ukrajinska vojska trdi, da je večino teh napadov nevtralizirala, konflikt pa še naprej povzroča civilne žrtve in materialno škodo.
Mednarodni pritiski in vloga Turčije
Turčija, ki je že leta 2022 gostila mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino, ostaja ključni posrednik. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je po telefonskem pogovoru s Putinom izrazil podporo ruskim predlogom za pogajanja in potrdil, da je Turčija pripravljena gostiti novo srečanje v Istanbulu. Erdoğan je poudaril, da obstaja “okno priložnosti” za mir, a analitiki opozarjajo, da so pričakovanja glede preboja skromna zaradi globokih nesoglasij med stranema.
ZDA, pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, prav tako igrajo pomembno vlogo pri poskusih posredovanja. Trump je po poročanju izrazil frustracijo nad pomanjkanjem napredka in grozil, da bo ZDA opustila vlogo mediatorja, če ne bo hitrih rezultatov.
Kijev si prizadeva za nadaljevanje ameriške vojaške podpore, medtem ko Moskva upa na omilitev gospodarskih sankcij. Obe strani sta se že strinjali za izmenjavo ujetnikov in vrnitev posmrtnih ostankov padlih vojakov, kar je bil edini oprijemljiv rezultat zadnjih pogajanj v Istanbulu 2. junija 2025.
Zelenski je Putinove izjave označil za “pozitiven znak”, a poudaril, da brez takojšnjega premirja pogajanja ne bodo smiselna. Evropski voditelji, vključno z britanskim premierjem Keirjem Starmerjem in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, so pozvali k brezpogojnemu 30-dnevnemu premirju, a Rusija te pobude ni sprejela. Namesto tega je Putin vztrajal, da morajo pogajanja temeljiti na dogovoru iz leta 2022, ki ga Ukrajina zavrača kot kapitulacijo.
Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj konflikt, ki traja že četrto leto, še naprej destabilizira regijo. Ruske sile so v zadnjih tednih okrepile napade, Ukrajina pa je odgovorila z drznimi operacijami, kot je uničenje dela ruske flote strateških bombnikov z brezpilotnimi letali. Datum in podrobnosti naslednjih pogajanj ostajajo nejasni, a pritisk za diplomatsko rešitev se stopnjuje.
Foto: Tiskovna služba predsednika Ruske federacije/Wikimedia