Prostovoljci odstranjujejo posledice neurja v Kokri
V zaselku Podlebelca v dolini Kokre se 100 prostovoljcev s pomočjo gradbenih strojev že od jutra bori z odstranjevanjem obsežnih nanosov kamenja, skal, mulja in blata. Domačini in gasilci si prizadevajo, da bi čim prej vzpostavili dostop do vseh hiš v vasi.
Poveljnik regijskega štaba civilne zaščite, Klemen Šmid, je za Radio Slovenija potrdil, da ima vas že oskrbo z vodo in elektriko. “Čistijo se hiše. Vas ima oskrbo z vodo in elektriko. Tam, kjer elektrike ni, se oskrbujejo stanovalci z agregati, voda pa je zagotovljena in je tudi pitna,” je dejal Šmid.
Dve hiši neprimerni za bivanje
Preddvorski župan, Rok Roblek, je poudaril, da bodo nadaljevali z delom dokler ne bo stanje v Kokri vsaj toliko normalno, da bo življenje potekalo po ustaljenih tirnicah. “Štiri hiše so bile popolnoma zasute, od tega se ocenjuje, da sta vsaj dve neprimerni za bivanje,” je pojasnil Roblek. Obenem je dodal, da je trenutno stanje stabilno in da material ni nevaren, saj ne gre za glinaste ali zameljene drobirje, kjer bi voda zastajala.
V neurju ni bilo poškodovanih prebivalcev, šest ljudi iz treh objektov pa je moralo poiskati druge namestitve. “Danes nameravamo z njimi opraviti pogovor o dolgoročnih rešitvah,” je dejal župan Roblek. Občina Preddvor jim nudi možne namestitve in prizadetim občanom daje čas za razmislek.
Interventni stroški in varnostni ukrepi
Prvi interventni stroški, skupaj z vodarskimi, naj bi po ocenah župana Roka Robleka znašali vsaj milijon evrov. Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Aleš Drekonja je zaradi zahtevnih razmer izdal odredbo o prepovedi gibanja na območju, kjer potekajo nujna dela za zaščito in reševanje ljudi in premoženja. Zadrževanje na tem območju ni dovoljeno, prav tako je prepovedano preletavanje in snemanje z letalniki. Policija pomaga preprečevati dostop radovednežem, da lahko gasilci nemoteno opravljajo svoje delo.
Tudi na drugih najbolj prizadetih območjih še vedno poteka odstranjevanje posledic petkovega neurja. V samo dveh urah je ponekod padla skoraj mesečna količina dežja, največ, 112 litrov na kvadratni meter, v Krškem. Hidrolog pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO), Janez Polajnar, je za Radio Slovenija pojasnil, da je težava bolj v kratkem časovnem okviru padavin kot v njihovi količini.
Sanacija vodotokov obrodila sadove
Polajnar je poudaril, da se pozna sanacija najbolj kritičnih vodotokov, ki lahko zdaj sprejmejo precej več vode kot avgusta lani. Nevihtni pas s silovitimi nalivi se je v petek zvečer širil s severa in zahoda, ob močno presušenih tleh pa so nastale hudourniške poplave. V nekaj urah je ponekod padla povprečna mesečna količina padavin, kar je povzročilo hiter odziv vodotokov.
Ob tako silovitih nalivih, ko pade velika količina dežja v kratkem času, v nekaj 10 minutah, tudi zemljina ne more zadržati te vode, tako da suha zemljina praktično ob hudourniškem tipu poplav ne pomaga kaj dosti in je odziv v vodotokih pravzaprav enak, kot če bi bila zemlja bolj namočena.
Janez Polajnar
Vodotoki, ki so bili lani najbolj prizadeti, tokrat niso povzročili večjih težav, kar je delno posledica njihove sanacije. Kljub temu pa Polajnar opozarja, da se bodo ob tako silovitih padavinah še naprej pojavljale težave na manjših hudourniških porečjih, kjer ni mogoče zadržati ali odvesti tako velike količine vode v kratkem času.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Gibanje Svoboda Facebook