Proračunski predlogi 2024: Med varčevanjem in potrebami ranljivih skupin
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo v letu 2024 prejelo manj sredstev, kot so bili prvotno predvideni. Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je v predstavitvi predlogov proračuna pojasnil, da ima ministrstvo za letos predvidenih 2,12 milijarde evrov. Vendar pa bo po predlaganih spremembah proračuna za leto 2024 ministrstvo prejelo 1,78 milijarde evrov.
Med razlogi za zmanjšanje proračuna je minister Mesec izpostavil ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, kamor je bilo prestavljeno področje dolgotrajne oskrbe. Dodatno je izpostavil ponovno aktivacijo fiskalnih pravil na ravni EU, zaradi katerih je Slovenija pod pritiskom za zmanjšanje primanjkljaja, ter nedavne obsežne poplave. Kljub tem razlogom se na ministrstvu zavedajo bolečine odločitve, ki vključuje “zamrznitev socialnih transferjev v letu 2024”. Hkrati je Mesec izrazil zadovoljstvo, da bo uskladitev pokojnin dosegla rast za okoli 8 odstotkov.
Minister je prav tako napovedal več ukrepov, ki bodo pripomogli k prihrankom. Med njimi je izpostavil izboljšanje izterjave preživnin, ki je v zadnjem desetletju dosegel 100 milijonov evrov, in prenovo sistema osebne asistence v kombinaciji z dolgotrajno oskrbo. Omenil je tudi ukinitev otroškega dodatka za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, in zmanjšanje koncesij za študentske servise.
Sindikati so opozorili na posledice zamrznitve socialnih transferjev v naslednjem letu. Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je izrazil zaskrbljenost glede ukrepa, saj bo ta prizadel predvsem tiste, ki sredstva uporabljajo za osnovne življenjske potrebe, in opozoril na možno povečanje socialnih stisk.
Razprava o proračunskih postavkah v luči socialnih transferjev in gradnje stanovanj
V razpravi o predlogih proračunov za prihodnje leto je v ospredju predvsem tematika socialnih transferjev in gradnje stanovanj. Predsednik konfederacije sindikatov Pergam, Jakob Počivavšek, je opozoril na dejstvo, da predloga proračunov nista bila predhodno usklajena s socialnimi partnerji. Kritiko je izrazila tudi poslanka SDS, Karmen Furman, ki je poudarila, da so bile največje rezi narejeni prav na programih, ki zadevajo najbolj ranljive skupine v družbi.
Soniboj Knežak iz SD je pozval k ponovnemu premisleku o uskladitvi socialnih transferjev za leto 2024, saj meni, da bi morali biti upoštevani predvsem v obdobju visoke inflacije. Podobnega mnenja je bil tudi poslanec Levice, Milan Jakupovič.
Poseben poudarek je bil na proračunu ministrstva za solidarno prihodnost. Trenutno proračunsko leto je za to ministrstvo predvidenih 190 milijonov evrov, medtem ko naj bi se v letu 2024 sredstva zmanjšala na 155,5 milijona evrov, nato pa v letu 2025 povečala na 272,8 milijonov evrov.
Poleg tega so opozicijski poslanci v razpravi izpostavili skrbi glede krčenja sredstev za dolgotrajno oskrbo, stanovanjsko gradnjo in gradnjo domov za upokojence. Poslanec Aleksander Reberšek (NSi) je opozoril na pomanjkanje novogradenj in obnov domov za starejše občane, pa tudi na neizpolnjene predvolilne obljube glede števila neprofitnih stanovanj. Državni sekretar Luka Omladič je poudaril, da je bilo zmanjšanje sredstev nujno zaradi trenutnih razmer.
Klemen Ploštajner, državni sekretar, je zavrnil očitke o nezadostnih sredstvih za gradnjo stanovanj in izpostavil, da je letos za gradnjo namenjenih rekordnih 25,5 milijona evrov, pri čemer je podobna količina sredstev predvidena tudi za naslednji dve leti.
Kljub vsem argumentom in mnenjem se je razprava končala brez soglasja. Glasovanje o predlaganem sklepu poslanca Levice, Jakupoviča, s katerim bi vlado pozvali k uskladitvi socialnih transferjev v letu 2024, je namreč zaključilo brez odločilne večine, zato sklep ni bil sprejet.