Proračun 2024-2025: Poudarek na sanaciji poplavne škode
Vlada Republike Slovenije je v nedavni seji potrdila proračunske dokumente za prihodnji dve leti, 2024 in 2025. Glavna prioriteta je financiranje ukrepov za odpravljanje posledic katastrofalnih avgustovskih poplav. Finančni minister Klemen Boštjančič je podal nekaj podrobnosti po potrditvi proračunskih dokumentov. Minister je poudaril je, da je bilo v ozadju odločitev še vedno negotovo makroekonomsko okolje, povišanje inflacije in predvsem nedavne katastrofalne poplave.
V skladu s potrjenim predlogom bodo leta 2024 prihodki države znašali 14 milijard evrov, odhodki pa 16,2 milijarde evrov. Leta 2025 je predvidenih 14,56 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde odhodkov. Proračunski primanjkljaj za leto 2024 je znašal 2,2 milijarde evrov ali 3,3 odstotka BDP-ja. Za leto 2025 je načrtovan primanjkljaj 1,26 milijarde evrov ali 1,1 odstotka BDP-ja.
Boštjančič je poudaril, da je sanacija škode po poplavah ključnega pomena. Prve ocene škode kažejo, da bo za obnovo potrebno več milijard evrov, ki bodo preusmerjene znotraj državnega proračuna za ukrepe za odpravo posledic poplav. Dodatna sredstva bodo pridobljena tudi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter iz evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021 do 2027.
Boštjančič je tudi spregovoril o prizadetosti energetske infrastrukture, kjer so poplave povzročile za 32,2 milijona evrov škode. Skoraj polovica škode je nastala na distribucijskem elektro omrežju in pri večjih proizvajalcih elektrike.
Dodatek za upokojence
Vlada je ob tem potrdila tudi predlog zakona o izvajanju proračunov za leti 2024 in 2025, ki določa letni dodatek za upokojence v letu 2024. Zakon predvideva, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom ter skupni dohodek olajšav in lestvica za odmero dohodnine v letu 2024 ne bodo usklajevali. Uskladitev pokojnin pa je predvidena takoj v januarju 2024.
Poudarjena je bila tudi obveznost zadolževanja države v prihodnjih dveh letih. V letu 2024 se lahko država zadolži za največ 4,66 milijarde evrov, v letu 2025 pa za 4,35 milijarde evrov. Predvidena povprečnina za občine znaša 700 evrov za obe leti.
Finančni minister je napovedal zelo verjeten rebalans proračuna na začetku prihodnjega leta, ki bo potreben zaradi bolj jasnega razreza stroškov za sanacijo po poplavah in prihoda novih davkov, vključno z davkom na bilančno vsoto bank.
Na vprašanje glede prodaje državnega premoženja za sanacijo je Boštjančič odgovoril, da prodaja premoženja ostaja stvar strategije, ki še ni bila sprejeta. Dodal je, da je možno zbiranje dodatnih prihodkov iz izrednega izplačila dividend.
Boštjančič je ob koncu sporočil, da bodo podrobnosti o znižanjih bodo pojasnili drugi ministri. Omenil je, da so se odhodki na nekaterih območjih celo povečali, na primer za znanost, medtem ko je bil cilj znižanja dosežen na nekaterih drugih ministrstvih.