Projekt JEK 2 je ključen za energetsko prihodnost Slovenije
Na združeni seji dveh ključnih parlamentarnih odborov, odbora za gospodarstvo ter odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, je zazvenelo močno sporočilo podpore gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK 2).
Na predlog stranke Svoboda in SD so člani obeh odborov soglasno sprejeli sklep, ki se zavzema za pospešitev aktivnosti povezanih z JEK 2. Odbora hkrati izražata željo po transparentnosti vseh postopkov ter poudarjata potrebo po izvedbi referenduma, da bi se preverilo javno mnenje o tako pomembnem projektu.
V preteklih tednih so bili zaznani dvomi glede stališča vlade do projekta, predvsem na podlagi nekaterih izjav predsednika vlade. Tomaž Lisec iz SDS-a je izpostavil potrebo po jasnejšem komuniciranju vlade, zlasti glede vloge jedrske energije v primerjavi z obnovljivimi viri energije v Sloveniji. Kljub temu je državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Tina Seršen, poudarila, da jedrska energija ostaja ključna sestavina slovenske energetske strategije.
Predlogi SDS-a, ki med drugim pozivajo k zanesljivi oskrbi po dostopnih cenah, zakonodajnemu in finančnemu izenačenju jedrske energije z obnovljivimi viri, ter analizi scenarijev oskrbe z elektriko, so bili zavrnjeni. Vseeno se zdi, da vlada podpira sodelovanje različnih deležnikov, saj se v skupini za koordinacijo aktivnosti za JEK 2 predlaga vključitev predstavnikov lokalne skupnosti, posavskega gospodarstva ter gospodarskih združenj GZS in SBC.
Dejan Paravan, generalni direktor Skupine Gen, ki je predvidena kot glavni investitor projekta JEK 2, je izrazil močno podporo projektu. Poudaril je potrebo po hitrejšem in bolj učinkovitem postopku umeščanja v prostor, kar bi po njegovem mnenju zahtevalo spremembo zakonodaje. Paravan vidi prihodnost slovenske energetike v kombinaciji obnovljivih virov in jedrske energije, zlasti v luči izzivov razogljičenja.
Projekt JEK 2 je ključen za energetsko prihodnost Slovenije, zdaj pa je jasno, da ima tudi močno politično podporo.
Potrebujemo pet let za odločitev in širši dialog z deležniki
Bruno Glaser, strokovnjak iz Gen energije, ki je odgovoren za projekt JEK 2 in je prej delal v NEK-u, je razkril, da je ekipa trenutno osredotočena na začetek postopka priprave državnega prostorskega načrta, ki naj bi se zgodil leta 2024. Ambicija je, da bi do leta 2028 sprejeli končno investicijsko odločitev za umeščanje v prostor.
Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, je dodal, da je ena izmed ključnih nalog delovne skupine za JEK 2 slediti časovnici investitorja. Druga ključna naloga je usklajevanje priprave posebne zakonodaje, med drugim za umeščanje v prostor in financiranje projekta. Referendum o JEK 2 naj bi potekal pred končno investicijsko odločitvijo, da bi tako investitor in država formalizirala svoje obveznosti.
Levičar je poudaril pomen koordinacije med vladnimi resorji in ozkim krogom deležnikov, ki so neposredno vpeti v pripravljalne aktivnosti. Izpostavil je, da bo za uspešno izvedbo projekta potreben širši dialog z različnimi deležniki.
Kritike
Vendar pa so se pojavile kritike. Uroš Macerl iz stranke Vesna je opozoril na potrebo po širšem dialogu z javnostjo. Opozarja, da se razprava o JEK 2 pogosto vodi kot končno dejstvo, ne da bi se ljudem predstavile možne alternative in podrobnosti o financiranju ali varnostnih tveganjih. Na drugi strani pa je Jasmin Feratović iz Piratske stranke poudaril nujnost jedrske energije za doseganje podnebnih ciljev.
Opozicijski člani so poudarjali potrebo po hitrem sprejemu posebnega zakona, medtem ko so člani koalicije opozarjali na potrebo po skrbnem premisleku in vključitvi vseh deležnikov. Gospodarski minister Matjaž Han je opozoril na strateški pomen JEK 2 in na pomembnost zagotavljanja elektrike iz nizkoogljičnih virov po dostopnih cenah.
Razprava je zajemala tudi potencialne načine financiranja. Jožef Horvat (NSi) je predlagal možnost oblikovanja finančnih instrumentov za uporabo depozitov državljanov, medtem ko je Igor Akrapovič, ustanovitelj Akrapovič, predlagal možnost vključitve zasebnega sektorja v financiranje projekta.
Projekt JEK 2 ostaja v središču javne razprave, pri čemer se pojavljajo različni pogledi na njegovo izvedbo, financiranje in potencialne koristi za državo.