Proizvajalci plastike obtoženi zavajanja javnosti o recikliranju plastike

Po desetletjih promocije recikliranja kot ključne rešitve za problem plastičnih odpadkov so proizvajalci plastike pod drobnogledom, in sicer zaradi zavajanja javnosti. Novo poročilo Centra za raziskave podnebne integritete (CCI) razkriva, da so velika naftna podjetja in industrija plastike že desetletja zavedala, da recikliranje plastike ni tehnično ali ekonomsko izvedljivo.

Poročilo, ki temelji na združitvi obstoječih raziskav in nedavno razkritih notranjih dokumentov, razkriva strategije, ki so jih te industrije uporabljale za promocijo plastike kot reciklirane, kljub jasnim dokazom o neizvedljivosti takšnih praks. Omenjena razkritja bi lahko postavila temelje za morebitne pravne ukrepe proti odgovornim podjetjem.

“Korporacije in trgovinske skupine, ki so vedele za resna tveganja svojih izdelkov za družbo, in so potem o tem lagale javnosti in oblikovalcem politik, morajo biti odgovorne,” je izjavil Richard Wiles, predsednik CCI. Dodal je, da odgovornost vključuje prenehanje širjenja laži, govorjenje resnice in plačilo za škodo, ki so jo povzročili.

Goljufive marketinške in javne izobraževalne kampanje

Poročilo še posebej izpostavlja, kako so proizvajalci plastike uporabljali goljufive marketinške in javne izobraževalne kampanje za spodbujanje uporabe plastike, kljub zavedanju, da recikliranje ni trajnostna rešitev. Dokumenti iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, kot so tisti industrijske trgovinske skupine Vinyl Institute, jasno navajajo, da recikliranje plastike “ne more trajati v nedogled” in “ne reši problema trdnih odpadkov”.

Problem recikliranja plastike se dodatno zaplete zaradi njenih številnih vrst, ki zahtevajo kompleksno zbiranje in razvrščanje, visoke stroške postopka ter dejstvo, da se plastika ob ponovni uporabi razgradi in postane bolj strupena. Kljub temu so naftna in plastična podjetja nadaljevala s kampanjami, ki spodbujajo recikliranje, kot je uporaba trikotnega simbola recikliranja, čeprav so bili seznanjeni z njegovimi omejitvami.

Notranji dokumenti Ameriškega sveta za plastiko (APC) in izjave vodilnih v industriji razkrivajo, da so podjetja že desetletja zavedala, da reciklirana plastika ne more konkurirati neobdelanim materialom. Na srečanju v letu 1994 je podpredsednik Exxon Chemical, Irwin Levowitz, izjavil, da so podjetja “zavezana dejavnostim, ne pa tudi rezultatom,” kar nakazuje na pomanjkanje zavezanosti k resničnim rešitvam za problem plastike.

Naslednje leto so interni zapiski APC priznali, da je nemogoče, da bi reciklirana plastika, zaradi prihodnjega povečanja zalog neobdelanih materialov, ki bi “pretreslo cene” recikliranega materiala tekmovala z neobdelanimi materiali. To javno zavajanje bi lahko predstavljalo kršitev zakonov, namenjenih zaščiti potrošnikov in preprečevanju napačnega ravnanja podjetij.

Odgovornost podjetij

Avtorji poročila pozivajo generalne državne tožilce in druge uradnike, da skrbno pretehtajo dokaze in sprejmejo ustrezne ukrepe proti podjetjem, ki so zavajala javnost. Alyssa Johl, podpredsednica pravnega in splošnega svetovalca CCI, poudarja potrebo po odgovornosti podjetij za njihove laži o recikliranju plastike.

Tožbe proti proizvajalcem plastike, kot sta kalifornijska preiskava vloge ExxonMobila v krizi onesnaževanja s plastiko in tožba New Yorka proti PepsiCo, dodajajo težo pritiskom na industrijo, da prevzame odgovornost za svoje dejanja.

Kljub temu, da recikliranje ni popolna rešitev, ostaja boljša alternativa kot zavreči plastiko. Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu si prizadeva za povečanje uporabe reciklirane plastike v izdelkih, s ciljem, da do leta 2025 10 milijonov ton reciklirane plastike najde pot v novo proizvodnjo. V Evropi, kjer vsako leto nastane skoraj 26 milijonov ton plastičnih odpadkov, se uspešno reciklira le približno devet odstotkov teh odpadkov. Slednje kaže na potrebo po nadaljnjem izboljšanju reciklacijskih procesov in zmanjšanju uporabe plastike za enkratno uporabo.

[Vir. Euronews]; Foto: Portal24 (AI) Fotografija je simbolna