Prenovljena železniška proga med Mariborom in Šentiljem
Odprta je obnovljena železniška proga med Mariborom in Šentiljem, ki vključuje impresiven nov železniški viadukt, najdaljši v državi z dolžino 896 metrov. Ta projekt, ki je trajal od avgusta 2018 do konca marca letos, predstavlja ključni korak k izboljšanju železniške infrastrukture in potovanja po državi.
Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je na prireditvi ob odprtju poudarila pomembnost te posodobitve za spodbujanje uporabe železnic: “Posodobitev te proge je odličen primer spodbujanja potnikov, da za svoje poti izbirajo vlak. Postaje so obnovljene in nadgrajene, na voljo so parkirišča, vožnja po novih tirih je udobnejša in hitrejša.”
Premier Robert Golob je prav tako izrazil zavezanost vlade k nadaljnjemu vlaganju v železniško infrastrukturo kot ključnemu elementu gospodarskega napredka in izkoriščanju strateškega geografskega položaja Slovenije: “Sredstva, ki bodo potrebna za to, so milijardna. Govorimo o vlaganjih, za katera bo morala prispevati celotna generacija. A to je edina pot naprej, če želimo izkoristiti naš geografski položaj.”
Nadgradnja proge je vključevala obsežna dela, kot so nadgradnja 18 kilometrov obstoječega tira, gradnja 3,7 kilometra nove proge, izgradnja predora Pekel dolgega 1530 metrov in izgradnja omenjenega viadukta. Te inovacije so pripravljene za prihodnjo dvotirnost in so že v uporabi od avgusta prejšnjega leta.
Modernizacija več železniških postaj
Projekt je prav tako obsegal modernizacijo več železniških postaj, vključno z Maribor Tezno, Maribor, Pesnica in Šentilj, kot tudi nadgradnjo postajališča Cirknica in ukinitev postajališča Košaki. V okviru projekta so bili ukinjeni tudi sedem nivojskih prehodov, kar je izboljšalo varnost in povezanost s preostalo infrastrukturo.
Še več, izvedena so bila gradbena dela na dveh novih nadvozih in peš nadhodu, rekonstrukciji mosta in treh podhodov ter izgradnja 9,5 kilometra novih cest. Projekt je vključeval tudi namestitev 12,8 kilometra protihrupnih ograj in nadgradnjo signalnovarnostnih naprav in vozne mreže na obstoječi progi, kar poudarja pomen trajnostnih pristopov v infrastrukturnih projektih.
Celoten projekt, vreden 314 milijonov evrov, je bil delno financiran z evropskimi sredstvi v višini skoraj 129 milijonov evrov in iz sklada za podnebne spremembe v višini 13 milijonov evrov. To financiranje kaže na podporo Evropske unije pri spodbujanju zelenih in trajnostnih prevoznih rešitev.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: MZI RS X