Vinica je bila 23. junija prizorišče srečanja slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba in hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića. V ospredju obiska je bil podpis Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o graditvi, upravljanju in vzdrževanju obstoječih premostitvenih objektov na državni meji, ki predstavlja pomemben korak k izboljšanju življenjskih pogojev prebivalcev ob meji ter krepitvi meddržavnega sodelovanja.
Oba predsednika vlad sta najprej opravila srečanje na štiri oči, nato pa javno predstavila cilje in pomen podpisanega dokumenta. Premier Robert Golob je ob tej priložnosti poudaril: “Danes sva s premierjem Plenkovićem podpisala sporazum, za katerega verjamem, da bo imel zares pozitiven učinek na prebivalstvo vzdolž celotne kopenske meje. 23 objektov, ki je potrebnih vzdrževanja, obnove, pa tudi dograditve, je namenjenih temu, da meja ne razdvaja, ampak povezuje.”
Po njegovih besedah je ključni cilj sporazuma omogočiti, da bodo ljudje ob meji živeli v sožitju in da se bodo “na obeh straneh meje tkale lepe, pozitivne življenjske zgodbe.”
Sporazum se nanaša na 23 premostitvenih objektov na skupni meji, ki so po oceni pristojnih organov pogosto v slabem stanju in predstavljajo breme za lokalno infrastrukturo. Z ureditvijo njihove obnove in upravljanja naj bi se izboljšala prometna varnost ter olajšalo vsakodnevno življenje lokalnega prebivalstva. Po pojasnilih Ministrstva za infrastrukturo RS bo dokument omogočil enotno upravljanje in financiranje obnovitvenih del, pri čemer bodo stroški in obveznosti razdeljeni med obema državama.
Krepitev sodelovanja tudi na energetskem in obrambnem področju
V okviru dvostranskega srečanja sta se predsednika vlad pogovarjala tudi o drugih ključnih temah. Premier Golob je v zvezi s prihodnjim vrhom zveze NATO dejal: “Izmenjala sva si poglede na prihajajoči vrh zavezništva Nato v Haagu. Oba pozdravljava fleksibilnost, ki je bila dosežena pri definiciji obrambnih izdatkov, ker lahko samo na ta način vsaka država na svoj način prispeva k varnosti, pa tudi k obrambni sposobnosti celotnega zavezništva.”
Na področju energetike pa je bil poseben poudarek na prihodnosti Jedrske elektrarne Krško, kjer imata Slovenija in Hrvaška že zdaj skupni delež. Premier Golob je hrvaškega kolega seznanil z načrti glede izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne. “Republika Hrvaška sodeluje že v pripravi tega projekta kot enakovreden partner, s katerim imamo dobre izkušnje, pogovori pa bodo potekali še v prihodnjih mesecih in letih,” je dejal predsednik vlade.
Premier Plenković je sodelovanje na področju jedrske energije ocenil kot strateško pomembno. “Zadovoljni smo s pogovori in da smo solastniki Jedrske elektrarne Krško že 50 let, ker je jedrska energija tista, ki ima najmanjše emisije CO2 plinov in najmanj škoduje naravi in prebivalstvu,” je povedal. Izrazil je interes, da Hrvaška ostane zanesljiv partner pri skupni proizvodnji električne energije.
Med pogovorom sta se premierja dotaknila tudi vprašanja prometne pretočnosti na mejnih prehodih. Plenković je izpostavil visoko stopnjo prilagodljivosti slovenske policije in izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem med varnostnimi organi obeh držav. Golob je ob tem dodal: “Predsednik vlade Plenković je izpostavil odlično sodelovanje na področju varnostne situacije med policijama Republike Slovenije in Republike Hrvaške in tudi to je ena od stvari, ki pridejo z zaupanjem. Pomembne so preventivne akcije, da preprečimo tveganja za prihodnost.
Zunanjepolitične razmere
Srečanje v Vinici ni minilo brez omembe aktualnih zunanjepolitičnih razmer, zlasti konflikta v Gazi. Premier Golob je poudaril: “Vlada Republike Slovenije ima jasno stališče: za nas je edina možnost mir. Eskalacija na žalost načeloma ne pripelje do miru. Želimo si in smo tudi pozvali vse voditelje, da se vzdržijo nadaljnjih sovražnosti in da si vsi prizadevajo k umiritvi razmer.”
Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo na prihodnjih razpravah v Haagu in Bruslju odprli vprašanje pridružitvenega sporazuma med Izraelom in Evropsko unijo, s poudarkom na spoštovanju drugega člena tega sporazuma. “Slovenija si bo prizadevala pri prepričevanju ostalih članic, da bi podprle revizijo vsaj v delu, ki se tiče trgovinskega sporazuma,” je dodal.
Tudi hrvaški predsednik vlade je komentiral razmere na Bližnjem vzhodu. “Preprečiti moramo, da prihaja do civilnih žrtev. Pred nekaj tedni smo sprejeli sklep o humanitarni pomoči Gazi, sodelujemo z organizacijami, ki se ukvarjajo s humanitarno pomočjo, in hrvaška vlada bo podprla vse, kar je potrebno za preprečitev civilnih žrtev,” je poudaril Plenković.
Na gospodarskem področju sta premierja ocenila, da so dvostranski odnosi v fazi visokega zaupanja in partnerstva. Plenković je ob tem izpostavil: “Slovenija je ena pomembnejših trgovinskih partneric Hrvaške – 7,7 milijarde evrov prejšnje leto govori samih po sebi. Cenimo tudi ogromno število slovenskih turistov, ki prihajajo na jadransko obalo. Vse to nas povezuje in gradi trdne odnose.”
Golob pa je dodal: “Želim si, da bi se zaupanje, ki se je danes že materializiralo, prelilo tudi na ostala področja. Z velikim optimizmom zrem v razvoj odnosov. Predvsem zato, ker verjamem, da nas takrat, ko dosegamo skupne zmage, le-te povezujejo.”
Sporazum o mostovih na meji, podpisan v Vinici, predstavlja eno od konkretnih uresničitev tega zaupanja, ki ga voditelja obeh držav želita razširiti tudi na druga področja, kot so energetika, varnost in skupna evropska politika.
Foto: Srečanje predsednika Vlade Republike Slovenije in predsednika Vlade Republike Hrvaške na mostu čez Kolpo | Avtor: Boštjan Podlogar/STA