Premier na Dunaju: Slovenija nima namena uvajati nadzora na meji s Hrvaško
Predsednik vlade Robert Golob je na uradnem obisku v Avstriji izrazil ponovno nasprotovanje Slovenije do podaljšanja avstrijskega nadzora na meji, saj meni, da takšni ukrepi niso upravičeni in neučinkoviti. Prav tako je opozoril na težave slovenske manjšine v Avstriji.
Na srečanju s kanclerjem Karlom Nehammerjem je premier Golob ponovno kritiziral podaljšanje nadzora na slovensko-avstrijski meji, saj meni, da podatki kažejo, da to ne ustavi migracij. Poudaril je, da se v Evropskem svetu razpravlja o učinkovitem reševanju problema nezakonitih migracij s skupnimi prizadevanji. Golob in Nehammer sta se strinjala, da bi morali krepiti sodelovanje s tranzitnimi državami in državami izvora migracij.
Golob je dodal, da zgolj nadzor meja ne more dati zadovoljivih rezultatov ter kot primer navedel Dansko, ki se uspešno spopada z migracijami. Kancler Nehammer je opozoril na težave v schengenu in poudaril, da za Avstrijo ščiti meje izrednega pomena. Poudaril je tudi krepitev sodelovanja s tretjimi državami, kot so Maroko, Egipt in Indija. Avstrija vztraja pri nadzoru meje tudi zato, ker so lani našteli veliko število neregistriranih prosilcev za azil.
Na vprašanje, zakaj je nadzor vzpostavljen ravno na slovenski meji in ne na meji z Italijo, kjer naj bi bil pritisk za Avstrijo večji, je Nehammer odgovoril, da se je pot migrantov spremenila zaradi strogega nadzora na slovenski meji.
Slovenija nima namena uvajati nadzora na meji s Hrvaško
Golob je dejal, da Slovenija nima načrtov uvajati mejnega nadzora nad Hrvaško in s tem daje pogled na Avstrijo, kako lahko migracijske probleme rešujemo na drugačne načine. Naznanil je tudi pobudo Slovenije za vzpostavitev mešanih patrulj po celotnem ozemlju države, ne samo na mejah. Izpostavil je primer, kako nesmiselno bi bilo vpeljati schengenski nadzor ob vrnitvi avstrijskih turistov iz Hrvaške v Slovenijo pred turistično sezono.
Nehammer je dodal, da gospodarstvo potrebuje migracije, vendar morajo biti izvedene v skladu s pravili. Strinjal se je, da bi se lahko začeli pogovarjati o drugačnih ukrepih na meji, če bi uspeli zmanjšati pritisk na meji.
Slovenski premier in avstrijski kancler sta se strinjala, da sta naravni zaveznici pri podpiranju države Zahodnega Balkana. Golob je opozoril na neuspešnost procesa širitve EU-ja in poudaril potrebo po spremembi tega procesa, da bi države Zahodnega Balkana čim prej vključili v EU. Poudaril je, da to ne pomeni takojšnjega polnopravnega članstva, ampak spremembo pristopa k približevanju in vključevanju.
Potreba po neodvisnosti ruskega plina
Golob je omenil tudi potrebo po neodvisnosti ruskega plina kot eni od posledic ruske agresije. S kanclerjem sta razpravljala o alternativnih virih, vključno z gradnjo terminala na Krku. Golob je predlagal vzpostavitev alternativnega vira, ki bi prečkal Slovenijo in Avstrijo ter plin pripeljal na Bavarsko. Opozoril je, da takšna pobuda zahteva posege v obstoječe plinsko omrežje, vendar bi nas lahko razbremenila odvisnosti od ruskega plina. Poudaril je, da že obstaja pobuda za organizacijo konzorcija podjetij.
Na skupni novinarski konferenci je Golob opozoril na težave slovenske manjšine v Avstriji ter izpostavil pobudo za ponovno uvedbo slovenskega jezika v vrtce in krepitev prisotnosti slovenščine v predšolskem obdobju na Koroškem. Pred tem je slovenski premier že prejšnji teden razpravljal o zadevah s predstavniki in zagotovil podporo manjšim pri prizadevanjih za uveljavitev njihovih pravic na podlagi 7. člena avstrijske državne pogodbe.
Odnosi med Slovenijo in Avstrijo so prijateljski in dobri. Država sodeluje na področju kulture, znanosti, umetnosti ter v mednarodnih organizacijah. Avstrija je tudi eden najpomembnejših gospodarskih partnerjev Slovenije.
Golob se je sestal tudi s predsednikom avstrijskega parlamenta Wolfgangom Sobotkom.
vir Foto: Vlada RS Twitter Portal24