Prelomno odkritje: Rožmarin navdih za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni
Znanstveniki so morda odkrili novo upanje v boju proti Alzheimerjevi bolezni, in to s pomočjo navadnega zelišča, ki ga poznamo iz kuhinje – rožmarina. Raziskovalna ekipa ameriškega inštituta Scripps je razvila spojino, ki izhaja iz karnozne kisline, molekule, prisotne v rožmarinu in žajblju, ter z njo uspešno izboljšala kognitivne sposobnosti pri miših. Rezultati študije, objavljeni v reviji Antioxidants, nakazujejo, da bi lahko ta pristop privedel do revolucionarnih metod zdravljenja Alzheimerjeve bolezni, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu.
Raziskovalci so sintetizirali stabilnejšo različico karnozne kisline, imenovano diAcCA, in jo tri mesece testirali na miših, genetski spremenjenih tako, da so kazale simptome, podobne Alzheimerjevi bolezni, piše Euronews. Rezultati so bili presenetljivi: miši, zdravljene z novo spojino, so pokazale izboljšane sposobnosti učenja in spomina, več sinaps – povezav med nevroni v možganih – ter manjše kopičenje škodljivih beljakovin, kot so amiloidni plaki in tau pentlje. Te beljakovine so ključni pokazatelji bolezni pri ljudeh, izguba sinaps pa je tesno povezana s kognitivnim upadom.
Antioksidantna moč karnozne kisline
Karnozna kislina, ki jo najdemo v rožmarinu, deluje kot antioksidant in protivnetno sredstvo, vendar ima naravno zelo kratek rok trajanja. Zato so znanstveniki razvili diAcCA, ki se lahko jemlje peroralno, v želodcu pa se pretvori v karnozno kislino in vstopi v krvni obtok. Pri testnih miših je nova spojina zagotovila 20 odstotkov višjo koncentracijo v krvi v primerjavi z običajnim vnosom karnozne kisline. “Z bojem proti vnetju in oksidativnemu stresu smo povečali število sinaps v možganih,” je pojasnil Stuart Lipton, profesor na inštitutu Scripps in eden od avtorjev študije. Dodal je, da so z diAcCA uspeli odstraniti tudi napačno zvite beljakovine, ki veljajo za sprožilce bolezni.
Testi spomina so pokazali izjemne izboljšave – pri miših se stanje ni le upočasnilo, temveč se je vrnilo skoraj v normalno stanje. “Opravili smo več različnih testov, in vsi so pokazali napredek,” je poudaril Lipton. Pomembno je tudi, da so miši spojino dobro prenašale, kar odpira vrata nadaljnjim raziskavam za uporabo pri ljudeh.
Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja 70 odstotkov primerov demence, je vse večji zdravstveni izziv. V Evropi trenutno prizadene okoli 7 milijonov ljudi, do leta 2030 pa naj bi se to število zaradi staranja prebivalstva podvojilo.
Portal24; Foto: Pixabay/congerdesign