Prejšnji teden so se tečaji delnic po negotovem trgovanju zvišali
Prejšnji teden so se tečaji delnic na borzah po zelo negotovem trgovanju zvišali. Vlagatelje namreč skrbi usoda več bank in ker centralne banke zaradi visoke inflacije še naprej dvigujejo obrestne mere.
Na Wall Streetu je Dow Jones prejšnji teden pridobil 1,2 odstotka, na 32.237 točk. S&P 500 je višje za 1,4 odstotka, na 3970 točk, indeks Nasdaq pa 1,6 odstotka, na 11.823 točk.
Tečaj delnice Credit Suisse je drastično padel
Teden se je začel z močnim padcem tečajev delnic, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi načina reševanja Credit Suisse. Ob posredovanju centralne banke je največja švicarska banka UBS kupila drugo največjo, a po bistveno nižji ceni od tržne.
Cena delnice Credit Suisse je zato drastično padla. Pod pritiskom so se znašle še nekatere druge evropske banke, med njimi največja nemška banka Deutsche Bank. V ZDA je bilo tarč več regionalnih in lokalnih bank, med drugim First Republic, iz katerih so komitenti zaradi špekulacij o težavah teh bank dvigovali depozite.
Ministrica za finance Janet Yellen v poročilu kongresu dejala, da ne razmišlja o državnem jamstvu za vse bančne vloge, razen če kongres tega odobri. To je razočaralo vlagatelje. Slednji so namreč upali, da se bo država zaradi bančne krize odločila jamčiti za vse vloge, ne le za tiste do 250.000 dolarjev.
Finančna ministrica pomirila vlagatelje po propadu dveh regionalnih bank v ZDA
Ministrica je dejala, da so regulatorji pripravljeni sprejeti nadaljnje ukrepe za stabilizacijo ameriških bank. Tako je do neke mere pomiril vlagatelje po propadu dveh regionalnih bank v ZDA.
“Opazujete trg in vidite, da kratkoročno hitro spremeni smer na podlagi razlage posameznih vlagateljev o tem, kaj je nekdo rekel in kako to vpliva na njihovo trgovanje. Na splošno nam trg pove, da obstaja veliko različnih načinov za razlago vsega, kar je rekel,” pravi Thomas Martin, analitik pri Globalt Investments.
V fokusu FED
Prejšnji teden je bilo v središču pozornosti vlagateljev zasedanje ameriške centralne banke (FED). Po pričakovanjih so se vodilni v FED-u odločili za zvišanje ključnih obrestnih mer za 0,25 odstotne točke, na razpon od 4,75 do 5 odstotkov. To je že deveto zvišanje obrestnih mer, odkar je FED marca lani začel zaostrovati denarno politiko. Hitrost zviševanja se je upočasnila.
Iz sporočila centralne banke izhaja, da je zaradi težav v nekaterih bankah možen premor v dvigovanju obrestnih mer, a da bo zaradi visoke inflacije verjetno treba dodatno prilagoditi denarno politiko. Po objavi FED-a so borzni indeksi narasli. Po sporočilih predsednika centralne banke Jeroma Powella pa močno padli.
“Trg je opogumilo FED-ovo sporočilo, da je možen premor v dvigovanju obrestnih mer. Razočaral pa ga je Powell, ki je dejal, da FED nima zvezanih rok in da bo lahko obrestne mere še dvignil, če bo potrebno,” pojasnjuje Chris Zaccarelli, direktor Independent Advisor Alliance.
Zaostrovanje pogojev financiranja
Powell je sicer na tiskovni konferenci nakazal, da se proces zviševanja obrestnih mer bliža koncu. Boj proti inflaciji pa, da še ni končan.
“Pot do vrnitve inflacije na dva odstotka je še dolga in verjetno bo nerodna,” je dejal Powell. Dodal je, da osnovni scenarij ne vključuje znižanja obrestnih mer v letošnjem letu. To je razočaralo vlagatelje, ki so pričakovali, da bo FED proces zviševanja obrestnih mer kmalu končal in do konca leta začel postopek zniževanja obrestnih mer.
Powell je še dejal, da je bančni sistem zdrav, a da bodo težave v nekaterih bankah povzročile zaostrovanje pogojev financiranja. In zaostrovanje pogojev financiranja pomeni zmanjšanje kreditiranja in potrošnje ter s tem upočasnitev gospodarske rasti, pravijo analitiki.
Britanska centralna banka je obrestne mere prejšnji teden znova zvišala, in sicer za 0,25 odstotne točke. Tečaji delnic na evropskih borzah so prejšnji teden po negotovem trgovanju zrasli. Londonski indeks FTSE se je okrepil za približno odstotek, na 7405 točk, frankfurtski DAX pa za 1,3 odstotka, na 14.957 točk, pariški CAC pa 1,25 odstotka, na 7015 točk.
vir Foto: Pexels