Predlogi zakona o sodstvu vzbujajo pomisleke o transparentnosti
Vlada Roberta Goloba se sooča z obtožbami, da skuša politična levica svoj mandat izkoristiti za okrepitev svojega vpliva na demokratično družbo. Kritike se pojavljajo tudi zaradi predlaganih sprememb zakona o sodiščih in sodniški službi, ki bi lahko močno omejile dostop javnosti do informacij o sodnih postopkih. Med predlaganimi spremembami je tudi skrivanje pravnomočnih sodb, plač sodnikov ter disciplinskih postopkov proti njim.
Novele zakonov so sprožile ogorčenje in zaskrbljenost v širši javnosti. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan se je v zadnjem medijskem nastopu skušala braniti, trdila pa je, da so spremembe nerodno zapisane in morda napačno razumljene.
Ključno vprašanje, ki dviguje številne pomisleke, je osmi odstavek 117. člena zakona o sodiščih, ki določa, da se sodbe in odločbe, ki niso objavljene na spletnih straneh sodstva, ne štejejo za informacije javnega značaja. Kritiki menijo, da ta določba ne govori o nerodni določbi, ampak o poskusu skrivanja dejavnosti sodstva pred javnostjo.
… bi morale biti vse sodbe objavljene na spletu, pravnomočne in nepravnomočne. Pri nekaterih sodbah je prav, da so anonimizirane do te mere, da se ne prepozna stran postopka. Kot je denimo v primeru mladoletnih. To ni težko. Sodbe so tako ali tako že v digitalizirani obliki na sodiščih. Je pa med nekaterimi v vodstvu ministrstev in sodstva tendenca, da se zavzemajo za skrivanje sodbe pred javnostjo in čim težji dostop javnosti do sodb. Skladno s tem je že pred leti vrhovno sodišče izdalo sodbo, ki je močno otežilo dostop javnosti do sodb. Po domače povedano, želijo si, da bi sodniki pred javnostjo skrito odločali, zakaj in koga zaprejo ali obsodijo. Hkrati bi se pa radi ponašali s tem, da na sodbo napišejo “V IMENU LJUDSTVA”, ljudstvu pa ne bi dovolili, da vidi te sodbe ali pa bi ljudstvu močno otežili, da pride to teh sodb.
dr. Jurij Toplak
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki sicer sodi v kadrovski bazen politične levice, je poudarila, da predlog zakona o sodiščih močno odstopa od standardov transparentnosti in ni v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja ter da ne upošteva zavez Slovenije, sprejetih z ratifikacijo konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, znane kot konvencija Tromso.
Tendenca nekaterih vodilnih v ministrstvih in sodstvu
Ustavni pravnik dr. Jurij Toplak je izrazil pomisleke glede skrivanja sodnih odločb pred javnostjo. Po njegovem mnenju bi morale biti vse sodbe, tako pravnomočne kot nepravnomočne, dostopne na spletu, z izjemo primerov, kjer je to potrebno zaradi zaščite zasebnosti strank. Opozoril je tudi na tendenco nekaterih vodilnih v ministrstvih in sodstvu, da se zavzemajo za omejitev dostopa javnosti do sodnih odločb. Dr. Toplak je poudaril, da je transparentnost sodstva ključna za gradnjo zaupanja v državne organe in sodstvo ter da bi skrivanje sodnih odločb pred javnostjo bila velika napaka.
Pomembno je, da so plače sodnikov javne enako kot plače vseh drugih, ki so plačani iz proračuna, zato da vemo, kam gre naš denar, da lahko davkoplačevalci nadziramo porabo denarja. Gre za pravičnost, ki jo lahko javnost na ta način ocenjuje. S tem se gradi zaupanje javnosti v državne organe in sodstvo. Če bi se nekdo res zavzemal, da plače ne bi bile javne, bi to bila velika sramota. Prav bi bilo, da bi davkoplačevalci izvedeli, kdo, še posebej, če je to nekdo od oblasti, se za kaj takega zavzema.
dr. Jurij Toplak
Ministrica Švarc Pipan je tudi branila predlog, da se skrijejo plače sodnikov, pri čemer je dejala, da bodo podatki o plačah še vedno javno dostopni, medtem ko bi bili podatki za obračun plač obravnavani kot tajni. Dr. Toplak je poudaril, da so plače sodnikov enako pomembne kot plače drugih, ki prejemajo denar iz proračuna, in da je javnost upravičena vedeti, kako se porablja davkoplačevalski denar. Transparentnost plač je ključna za oceno pravičnosti in zaupanje javnosti v delovanje državnih organov.
Foto: STA