Predlog za razpis referenduma o uvedbi preferenčnega glasu podprt
Člani odbora Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so z devetimi glasovi za in štirimi proti odločili, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslancev primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog, ki ga je v Državni zbor vložila stranka Svoboda, predvideva, da bi volivci imeli večji vpliv na izbiro poslancev, ki jih zastopajo v parlamentu.
Na današnji seji odbora je poslanka Svobode Lucija Tacer izpostavila, da trenutni volilni sistem, ki deluje na osnovi volilnih okrajev in enot, “vsili prebivalcem kandidata, ki kandidira za stranko”. Predlog za referendum izhaja iz potrebe po reformi volilnega sistema, ki bi po mnenju predlagateljev omogočil bolj neposredno izbiro kandidatov s strani volivcev.
Referendumsko vprašanje, o katerem bi se volivci izrekli, bi se glasilo: “Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?”
Za spremembe v volilni zakonodaji je sicer potrebna ustavna večina, kar pomeni, da bo izid referenduma ključen za nadaljnje usmeritve in morebitno sprejemanje predlogov v Državnem zboru. Ob tem predlagatelji referenduma opozarjajo, da bi z uvedbo preferenčnega glasu lahko prišlo do ukinitve ali preoblikovanja volilnih okrajev in enot, ki bi ostale le na administrativni ravni.
Bo ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu zmanjšala politično moč podeželja v korist mest?
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, Jure Trbič, je izjavil, da vlada podpira predlog za razpis posvetovalnega referenduma, ki bi lahko pomenil doslednejšo izvedbo odločilnega vpliva volivcev, kot to zahteva 80. člen ustave. Po njegovih besedah bi se z uvedbo preferenčnega glasu, ki se že uporablja na evropskih in lokalnih volitvah, volivci odločali po celotni listi kandidatov. Trbič je poudaril, da je ta način glasovanja med volivci že dobro sprejet, saj je bilo na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 oddanih 77 odstotkov preferenčnih glasov.
V razpravi sta predlogu nasprotovala poslanca SDS, Anja Bah Žibert in Andrej Kosi. Kosi je opozoril, da bi ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu lahko zmanjšala politično moč podeželja v korist mest, saj bi bilo za kandidate iz podeželja težje zbrati zadostno število glasov. Bah Žibert je izrazila skrb, da volivci niso dovolj informirani o vsebini in posledicah predloga, kar bi lahko vodilo k zmanjšanju teže njihove odločitve na referendumu.
Poslanec SD Damijan Zrim je izpostavil, da bi bilo za uspeh zakonodajnih sprememb potrebna večja politična volja, ki pa v preteklosti ni bila prisotna, in izrazil dvom o uspehu tokratnega predloga. Kljub temu so v SD podprli predlog za referendum, saj ga vidijo kot širšo obliko demokracije. Poslanka Svobode Janja Sluga je dodala, da bi moral referendum služiti kot osnova za nadaljnje razprave o načinu uvedbe preferenčnega glasu in morebitnih nadaljnjih referendih.
Tereza Novak, predsednica odbora iz stranke Svoboda, je poudarila, da mnenje odbora ni zavezujoče za končno odločitev na seji DZ. V kolikor bo DZ odločil za razpis referenduma, bo odbor na prihodnjih sejah oblikoval predlog odloka o razpisu referenduma.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Katja Bidovec/DZ