Predlagan preklic uskladitve plač vodstva SDH

Dvojno vodstvo SDH predsednika Žigo Debeljaka in člana Janeza Tomšiča je danes predlagalo preklic uskladitve plač. Uskladitev je bistveno povečala njune zaslužke, kar je sprožilo nezadovoljstvo članov vladne koalicije.

Preklic uskladitve plač vodstva bo veljal za nazaj od 1. aprila, ko je sprememba plač stopila v veljavo, so sporočili iz Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Predsednik in član uprave sta se v izjavi zahvalila nadzornemu svetu za strokovno in kompetentno obravnavo politike prejemkov. Poudarila sta, da želita zagotoviti dve stvari. Prva je, da povišanje plač ne bo negativno vplivalo na učinkovitost socialnega dialoga o plačah v javnem sektorju. Druga je, da ga ne bo izkoristila katera koli posebna interesna skupina za doseganje svojih ciljev.

Uprava se zavzema za zaščito učinkovitosti poslovanja družbe in izvajanja njenih nalog. To velja še posebej v zahtevnih gospodarskih razmerah. Cilj je preprečiti negativne posledice zaradi izpostavljenosti SDH.

Odločitev nadzornega sveta SDH, da Debeljaku in Tomšiču dodeli skoraj 50 odstotkov višji plači, je sprožila ogorčenje celo v koalicijskih strankah. Iz vrst vlade so se pojavili pozivi, naj posreduje kot skupščina upravljavca državnih naložb.

Po odločitvi nadzornega sveta bi se Debeljakova bruto plača zvišala s sedanjih 12.800 evrov na 18.500 evrov, Tomšičeva pa z 11.500 evrov na 16.500 evrov. Nova politika prejemkov je začela veljati aprila.

Odgovorna in strokovna politika prejemkov v SDH

Nadzorni svet SDH je v izjavi za javnost poudaril, da je bila politika prejemkov skrbno oblikovana ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin in v skladu z najboljšimi praksami na tem področju. Člani nadzornega sveta so prepričani, da so svoje naloge opravljali strokovno in odgovorno, v okviru zakonskih obveznosti in pooblastil.

Povzeli so tudi argumentacijo za svoje odločitve. Kot sta navedla, je nadzorni svet po pripojitvi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v prvem četrtletju letošnjega leta opravil oceno ustreznosti organizacijske in upravljavske strukture družbe. Poleg tega je prenovil politiko prejemkov vodilnih delavcev holdinga in jo potrdil sredi marca. Zahtevana razkritja so bila 1. aprila javno objavljena na spletni strani družbe.

Navedli so, da oblikovanje politike prejemkov in kadrovskih odločitev sodi med temeljne naloge in pristojnosti nadzornega sveta v skladu z zakonom. Nadzorni svet kot delniška družba samostojno in neodvisno sprejema vse svoje odločitve v najboljšem interesu družbe in zanje prevzema polno odgovornost. Opozorili so tudi, da sedanji sistem upravljanja državnega premoženja zagotavlja ločenost nadzorne in upravljavske funkcije družbe od trenutne politične agende. Na sestanke so povabili predstavnike ministrstva za gospodarstvo in finance ter parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ.

Prejemki uprave SDH v primerjavi s podobnimi družbami

Nadzorniki so zapisali, da so med oblikovanjem politike prejemkov opravili celovito analizo rasti plač v državi in v SDH v zadnjem desetletju. Primerjali so plače v upravi s plačami v podobnih podjetjih in analizirali spremenjene okoliščine po združitvi DUTB s SDH. Zaradi združitve so se povečale delovne obremenitve, odgovornosti in tveganja, velikost uprave pa se je zmanjšala s treh na dva člana. Pred združitvijo je SDH in DUTB vodilo skupaj šest posameznikov.

Nadzorni svet SDH je ugotovil, da so obstoječi prejemki uprave SDH nizki v primerjavi z drugimi družbami. Ti prejemki so nižji od prejemkov primerljivih družb, vključno s tistimi z državnimi kapitalskimi naložbami. Povprečna mesečna bruto fiksna plača direktorjev desetih največjih družb z državnim kapitalom je konec leta 2022 znašala približno 23.000 evrov.

Na novo določena fiksna plača je bila nižja tudi od najvišjega večkratnika povprečnih plač v družbi, kot ga predpisuje t. i. Lahovnikov zakon, čeprav se ta zakon za SDH ne uporablja.

Nadzorni svet je upošteval tudi “značilnosti slovenskega progresivnega davčnega sistema”. Bruto plača v višini 18.500 evrov pomeni neto dohodek v višini 8.575 evrov. Bruto plača v višini 16.500 evrov pa pomeni neto dohodek v višini 7.796 evrov.

Foto: Pexels Portal24