Post kot modna muha ali tudi kot pot v našo notranjost?
Veliko ljudje se trudi za celostno in zdravo življenje. Za mnoge obstaja pot, kako sprejemati težje resničnosti življenja. In zato se večkrat postijo. Mnogi pa smo na pepelnico vstopili v postni čas tudi zato, ker je za nas, verujoče, post spomin na Jezusovo pot, ko se je srečeval s preizkušnjami, s človeškimi slabostmi. Poleg fizične oblike samega postenja je to tudi duhovna priprava na praznovanje Jezusovega Vstajenja. Ker Velika noč, ki sledi postu, je praznik Vstajenja, je praznik življenja.
Sedim pred obloženo mizo. Vse, kar imam rad, je na mizi. Meso, dobre solate, priloge, potica in slaščice vseh vrst. Vem, da nisem lačen, oči pa so. Lahko bi še kaj pojedel. Vse je tako vabljivo, dišeče! Moj notranji glas me svari: Dovolj imaš, ne potrebuješ več, nisi več lačen. Želja pa mi prigovarja, da bi še kaj pojedel. Tako se borim sam s seboj. Ni enostavno, to premagovanje.
Post res ni enostaven. So ljudje, ki se lahko brez večjih naporov postijo. Morda zato, ker imajo jasen cilj, ki ga s postom želijo doseči in imajo zato tudi dovolj moči zanj. Na prvem mestu je zdravje, ki omogoča kvalitetno življenje in premaguje tudi strah pred prezgodnjo smrtjo zaradi bolezni. Pa lepota telesa, boljša kondicija.
S postom lahko urimo svojo disciplino. Premagovanje samega sebe ni lahko. Nekdo ki ima rad kruh in slaščice, naj se vsemu temu odpove? Kako dobiti moč za premagovanje in odpovedovanje določeni hrani?
Če imamo v sebi močno željo in hrepenenje po spremembah, bomo našli pravi način. Zaupajmo vase. Pa tudi prijatelji so nam lahko v pomoč. Večkrat sem že slišal: Sam ne bi zmogel, s prijateljem sva se podpirala in je šlo!
Včasih se že vnaprej bojimo, kako bo. Strah nas je, da ne bomo zmogli, da to ni za nas. Ko pa bomo po prvih dneh posta uspešni, bo v nas prijeten občutek, da nam uspeva, da nam gre. To nas zelo dvigne. Pohvalimo sami sebe, bodimo veseli uspeha, povejmo to še najbližjim.
Post je vaja v odpovedovanju
Post je vaja v odpovedovanju, pa ne samo hrani. V življenju se moramo neprestano nečemu odpovedovati. Naša življenja so polna malih in velikih odpovedi. Brez naporov in odpovedi ni življenja. Ljudje smo razvajeni in nam prija ugodje. Včasih je bilo življenje težje, ljudje so bili veliko bolj utrjeni za premagovanja in odpovedovanja vseh vrst. Pravzaprav so bili v to večkrat prisiljeni in ne po svoji volji. Danes imamo vsega dovolj in preveč, vse mora biti narejeno hitro, brez naporov. Nestrpni smo, neučakani, če ni po naši volji. Tehnični pripomočki in računalniški svet nam spreminjajo in olajšujejo življenje. In tako so zaradi preobilice vsega dobrega naša telesa obremenjena s preveč hrane in naše duše z neprestanim stresom.
Post je eden od načinov, da se očistimo vse te navlake. Pa še vseh mogočih drugih slabih navad. Z njim si lahko izboljšamo zdravje, da dosežemo več notranje sreče in zadovoljstva. Post je lahko pot do notranjega miru in čistejšega življenja duše. Z odrekanjem hrani se ne očiščuje le naše telo, tudi naša notranjost se obnovi. Poglejmo v svoja življenja, ugotovimo, kaj nas osrečuje in umirja, kaj pa nas teži, moti, vznemirja, nam krade spanec? Post je pomoč, da se lahko osvobodimo vsega nezdravega in bolnega balasta, na telesu in duši.
Kolikokrat sem že slišal, ko se ljudje zadovoljno pohvalijo, da so izgubili težo, ker jim je uspelo odrekanje hrani in so bili vztrajni. Ta vztrajnost je res pomembna tudi zato, ker oblikuje osebnost in značaj.
Postimo pa se lahko tudi v naših medsebojnih odnosih na osebni ravni. Res moramo izreči vse, kar nam pade na pamet? Res moramo govoriti in govoriti in nikoli poslušati? Tudi nepotrpežljivost lahko zamenjamo za potrpežljivost. In še bi lahko našteval.
Družbena omrežja
Zelo nujno pa je, da se začnemo postiti še na enem področju. Ne le nekaj časa ampak leto in dan. Če se le za hip pomudimo na družbenih omrežjih vidimo, kako se tam do popolnosti razvijajo nezdravi medsebojni nekulturni odnosi. Zastrupljeni! Umazani! Vsak lahko napiše vse, kar mu pade na pamet. Brez spoštovanja. Z izjemno bolečim, nespoštljivim odnosom do bližnjih ali tudi do oseb, ki jih niti ne poznajo. Tukaj se razvija prava medsebojna človeška greznica!
Obsojanje, zmerjanje, zasmehovanje, laganje, podtikanje, grobo in tudi sovražno govorjenje nimajo mesta v nobenem kulturnem okolju. Različni smo, zavedajmo se tega in to je dar, ki ga kaže spoštovati, ne pljuvati na vse in vsakogar. Vsak človek je vreden ljubezni, sprejemanja, spoštovanja. Resnično, tudi te vrste komunikacija je še kako potreba temeljitega čiščenja in postenja.
Ko želimo spremeniti svoj način obnašanja do drugih in do naših bližnjih, če z njim nismo zadovoljni ne mi ne oni zato, ker nam tudi povzroča neprestane konflikte in strese, se moramo podati na dolgo pot. Ki, tako kot postenje, ni vedno lahka.
Verjamem, da nam pri vseh vrstah postenja lahko pomaga tudi Bog. Vem, da mi Bog vedno pomaga na mojih poteh sprememb. Pred leti, ko sem se učil premagovanja pitja alkohola, sem prejel veliko duhovne, božje moči v tej borbi. Molil sem in prosil, da bi se osvobodil odvisnosti. Pomagali so mi tudi prijatelji. Molili so zame in me spremljali. Tudi nekateri člani Anonimnih alkoholikov doživljajo, da s pomočjo Višje sile prejemajo moč in milost, da dosežejo abstinenco. Verjamem, da Bog človeku na različne načine pomaga, da zmore premagati svoje slabosti.