Poslanci sprejeli preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek
Poslanci Državnega zbora so na izredni seji opravili tretjo obravnavo novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki vključuje ukinitve in preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Novela je bila sprejeta s 51 glasovi za in 29 proti ter bo začela veljati v začetku prihodnjega leta.
Vsa koalicijska stranka, to je Svoboda, SD in Levica, je podprla novelo, medtem ko so ji nasprotovali v opozicijskih strankah NSi in SDS. Poslanec Danijel Krivec iz stranke SDS je novelo podprl.
Predlog novele, ki so ga vložili poslanci stranke Svoboda, predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zavarovanje v obliki mesečnega plačila obveznega zdravstvenega prispevka v višini 35 evrov. Sprva je bil predviden začetek izvajanja novele 1. septembra, vendar je matični odbor na predlog vlade sprejel dopolnilo, ki začetek izvajanja zamika na 1. januar 2024.
Koalicijske stranke so opisale preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja kot zgodovinski trenutek. Opozicijske stranke pa medtem opozarjajo na morebitne finančne posledice za državljane. Novela predvideva proračunsko varovalko v višini 240 milijonov evrov za prihodnje leto.
Preoblikovanje v obvezni prispevek
Zvone Černač iz stranke SDS je poudaril, da novela ne ukinja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak ga bo preoblikovala v obvezni prispevek. Meni, da novela ne izboljšuje zdravstvenih storitev, ne zmanjšuje čakalnih vrst in ne rešuje ključnih težav zdravstvenega sistema. Prav tako je opozoril, da novela ne bo prinesla nižjih stroškov za dopolnilno zavarovanja. Državljani bodo namreč še vedno plačevali obremenitve preko davkov in prispevkov.
Podobno opozorilo je podala tudi poslanka NSi, Iva Dimic, ki je dejala, da se je vlada lotila preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja brez ustrezne finančne analize. Poudarila je pomanjkanje informacij glede stroškov prestrukturiranja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in zaposlovanja, ter stroškov programov, opreme in prostorov.
Tamara Kozlovič je na seji poudarila, da je nova novelo dopolnjevana med postopkom v Državnem zboru. Vzeli so v obzir pripombe vseh vpletenih strani, ki jih bo sprememba prizadela, in večino predlogov uskladili tudi z mnenjem zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Pri pripravi novele so konstruktivno sodelovali tudi z vlado, ki je bila pobudnica sprememb.
Pred obravnavo novele je vlada pripravila več dopolnil, večinoma redakcijske narave. Kljub temu je Muršičeva opozorila na predloge dopolnil k 21. in 22. členu. Slednje je za stranko SD kljub njihovi podpori noveli nesprejemljivi.
Ta dopolnila predvidevajo preoblikovanje zavarovalnice Vzajemna, ki ponuja dopolnilno zavarovanje, v navadno delniško družbo. Namesto vračila sredstev zavarovancem, bi se njihov denar spremenil v lastniški delež. Poleg tega bi ZZZS postal delničar Vzajemne, namesto da bi izplačeval denar.
Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bo torej prinesla preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek. Čeprav so koalicijske stranke poudarile zgodovinski pomen tega koraka, pa so opozicijske stranke izrazile zaskrbljenost glede finančnih posledic za državljane.