V Nemčiji se trgovci soočajo z izrazitim porastom tatvin, ki prizadenejo tako posamezne trgovine kot velike maloprodajne verige. Rezultati nedavne raziskave Nemškega trgovinskega inštituta (EHI) razkrivajo, da se kradejo tako osnovni prehranski izdelki kot luksuzni predmeti, storilci pa prihajajo iz vseh družbenih slojev.
Po podatkih EHI je bilo v letu 2024 zabeleženo približno 3 odstotke več tatvin kot leto prej. V raziskavi, ki je zajela 98 večjih trgovskih podjetij, so ocenili, da je bila skupna izguba zaradi tatvin in drugih neskladij v zalogah okoli 4,95 milijarde evrov. Največ izgub – približno 4,2 milijarde evrov – naj bi bilo posledica kraj, ki jih zagrešijo kupci, zaposleni ali zunanji izvajalci.
To pomeni tudi znatne posledice za državni proračun, saj je bilo po ocenah EHI zaradi teh izgub iz prodaje pobranih približno 570 milijonov evrov manj davkov. Trgovci so se na razmere odzvali z višjimi cenami, saj po besedah avtorja raziskave Franka Horsta okoli 1,5 odstotka cen v trgovinah predstavljajo stroški varovanja in posledice kraj.
Narašča delež organiziranih tatvin
Poseben izziv predstavljajo organizirane skupine, katerih dejavnost naj bi se povečala za dodatnih 5 odstotkov, kar pomeni, da predstavljajo že približno tretjino vseh primerov. Gre za taktike, pri katerih sodelujejo posamezniki z razdeljenimi nalogami – od odvračanja pozornosti zaposlenih do prenosa ukradenih predmetov mimo nadzora kamer.
Kot je za nemški medij Deutsche Welle pojasnil Horst, nekateri celo pripravljajo tako imenovana začasna skladišča znotraj trgovin, kjer se predmeti zbirajo in nato ob primernem trenutku odnesejo iz trgovine. Pogosti tarči so parfumi, kozmetika in britvice, vse pogosteje pa tudi dražji prehranski izdelki, kot sta meso in sir.
Kljub široki uporabi raziskave EHI v medijih in javni razpravi, nekateri strokovnjaki opozarjajo na omejitve. Kriminologinja Nicole Bögelein z Univerze v Kölnu opozarja, da študija temelji na ocenah in predvidevanjih, saj naj bi kar 98 odstotkov tatvin ostalo neodkritih. Po njenem mnenju zato ni mogoče z gotovostjo trditi, da gre pri vseh izgubah za krajo.
Poudarja tudi, da je povečano število odkritih primerov organizirane tatvine lahko posledica večje pozornosti trgovskih detektivov. Pri tem izpostavlja še družbeni vidik, saj naj bi šlo pri večini zaznanih tatvin za t. i. »kazniva dejanja revščine«. Dodaja, da trgovci pogosto bolj sumničavo spremljajo kupce, ki »izgledajo revno«, zaradi česar je razmerje v statistikah lahko zavajajoče.
Pravni in družbeni odzivi
Po podatkih nemške zvezne policije večina odkritih tatvin zajema blago manjše vrednosti – v več kot dveh tretjinah primerov ukradeni predmeti niso presegli vrednosti 50 evrov. Če storilec denarne kazni ne plača, lahko sledi celo zaporna kazen, kar povzroča dodatne stroške za pravosodni sistem.
Nemčija naj bi bila po besedah Horsta »relativno naklonjeno okolje« za tatove, saj so kazni pogosto blage. Kriminologi že več let razpravljajo o morebitni dekriminalizaciji določenih kaznivih dejanj, ki jih pogosto zagrešijo socialno ogroženi posamezniki, kot je na primer vožnja z javnim prevozom brez vozovnice – zaradi katere je vsako leto v zaporu od 8000 do 9000 ljudi.
Kljub temu Horst opozarja, da pri tatvinah v trgovinah ne gre vedno za posledico stiske. Po ocenah EHI kar dve tretjini vseh kraj zagrešijo oportunisti – ljudje, ki izkoristijo priložnost in kradejo, ker menijo, da jih nihče ne opazuje. Med mladimi naj bi bili med tatovi tudi tisti iz bolj premožnih okolij, ki pa zaradi omejenih sredstev ne morejo slediti potrošniškim vzorcem vrstnikov.
Horst zaključuje, da je sicer inflacija lahko dejavnik pri porastu tatvin, vendar zavrača poenostavljeno razlago, da je revščina edini razlog za takšno ravnanje.
Foto: Freepik