Porast revščine: Več kot 260.000 prebivalcev pod pragom tveganja
[MMC RTV SLO] – V Sloveniji je v letu 2023 pod pragom tveganja revščine živelo 264.000 prebivalcev, kar predstavlja 12,7 odstotka celotne populacije. Stopnja tveganja revščine je bila v Sloveniji lani za 0,6 odstotne točke višja kot leto prej, kar je skrb vzbujajoč trend. To pomeni, da se je več gospodinjstev znašlo v situaciji, ko njihovi dohodki ne zadostujejo za osnovne življenjske potrebe.
Poročilo Statističnega urada Republike Slovenije kaže, da je bila najnižja stopnja tveganja revščine v Sloveniji zabeležena leta 2009, ko je znašala 11,3 odstotka, medtem ko je bila najvišja v letih 2013 in 2014, ko je dosegla 14,5 odstotka. Kljub trenutnemu dvigu še nismo dosegli rekordnih vrednosti iz preteklosti, vendar pa trend nakazuje potrebo po hitrem ukrepanju.
Položaj Slovenije v primerjavi z EU
Slovenija se s svojo stopnjo tveganja revščine v evropskem kontekstu uvršča na sredino. V Evropski uniji je v letu 2022 z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, živelo 16,2 odstotka prebivalcev, kar je 71,9 milijona ljudi. Najvišje stopnje tveganja revščine so bile zabeležene v Latviji in Estoniji (22,5 odstotka), pa tudi v Romuniji (21,1 odstotka). Po drugi strani pa so najnižje stopnje zabeležili na Češkem (9,8 odstotka), Danskem (11,8 odstotka) in Irskem (12 odstotkov).
Prag tveganja revščine se med državami EU močno razlikuje. Najvišji prag je bil zabeležen v Luksemburgu, kjer znaša 1.739 evrov, medtem ko je bil najnižji na Slovaškem, kjer znaša 534 evrov. V Sloveniji je bil prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo lani določen pri 903 evrih na mesec, kar nas postavlja na 12. mesto med članicami EU.
Tveganje socialne izključenosti v Sloveniji
Poleg revščine se v Sloveniji soočamo tudi s tveganjem socialne izključenosti. Lani je bilo temu tveganju izpostavljenih 13,7 odstotka prebivalcev, kar predstavlja 287.000 ljudi. Med njimi jih je večina, 264.000, živela z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine. Poleg tega je bilo 41.000 ljudi resno materialno in socialno prikrajšanih, kar pomeni, da si niso mogli privoščiti vsaj sedmih od 13 elementov, ki označujejo prikrajšanost.
Pomembno je poudariti, da je bilo tveganje socialne izključenosti v Sloveniji razmeroma nizko v primerjavi z EU, saj je povprečje v Uniji znašalo 21,4 odstotka. Slovenija je tako med državami z najnižjim tveganjem socialne izključenosti, pri čemer so nižje stopnje izmerili le še na Češkem.
Dolgotrajno tveganje revščine in zadovoljstvo z življenjem
Eden izmed zaskrbljujočih podatkov je tudi dolgotrajno tveganje revščine, ki v Sloveniji prizadene 6,8 odstotka prebivalcev. To pomeni, da so ti prebivalci v letu 2023 in vsaj še v dveh od treh predhodnih let živeli z dohodki pod pragom tveganja revščine. Dolgotrajno tveganje revščine je bilo višje med ženskami (7,6 odstotka) kot med moškimi (5,9 odstotka), najbolj prizadeta pa je starejša populacija nad 65 let, kjer je stopnja revščine dosegla kar 14,2 odstotka.
Zanimiv je podatek, da kljub finančnim stiskam, 22 odstotkov ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščine, svoje življenje ocenjuje kot zelo zadovoljivo. To kaže, da subjektivno dojemanje sreče in zadovoljstva ni nujno neposredno povezano s finančno situacijo.
Generalna skupščina Združenih narodov je 17. oktober razglasila za mednarodni dan za izkoreninjenje revščine. Ta dan nas opominja na globalni problem revščine in spodbuja aktivnosti za njegovo zmanjševanje. Na ta dan se po svetu odvijajo različne pobude, katerih cilj je ozaveščanje javnosti in iskanje rešitev za izboljšanje življenjskih pogojev tistih, ki živijo pod pragom tveganja revščine.