Poplavna škoda v Sloveniji presega 2,7 milijarde evrov
Po uničujočih poplavah, ki so avgusta prizadele Slovenijo, so občine prijavile škodo v višini več kot 2,7 milijarde evrov. Ta znesek ne vključuje škode, ki so jo utrpeli v gospodarstvu.
Prek aplikacije Ajda so občine s skupno 23.500 obrazci navedle škodo, ki je nastala zaradi poplav. Ta številka je rezultat podatkov, ki jih je posredovalo 173 občin. Omenjeno škodo bo potrebno še preveriti na terenu, kar pomeni, da končni znesek škode še ni dokončno določen.
Občine so bile odgovorne za popis škode na lokalni javni infrastrukturi, lastnih stanovanjskih stavbah in drugem premoženju, ki se uporablja za občinske dejavnosti. Prav tako so zbirale podatke o škodi na gozdnih cestah in drugih nepremičninah.
Glede na podatke Uprave RS za zaščito in reševanje je največ škode nastalo na vodotokih, in sicer v vrednosti več kot 1,3 milijarde evrov. Na drugih področjih je bilo prijavljenih za približno 500 milijonov evrov škode na več kot 12.000 objektih.
Poleg tega škoda, ki so jo prijavile občine, ne vključuje stroškov gospodarstva, intervencijskih in sanacijskih stroškov. Končno oceno škode bodo pregledali na regijski in državni ravni, nato pa jo bo obravnavala vlada.
Uprava za zaščito in reševanje bo prihodnji teden poslala podatke regijskim komisijam za pregled. Te podatke bodo nato uporabili za prijavo za sredstva iz solidarnostnega sklada EU, kjer mora Slovenija zaprositi v roku 12 tednov po poplavah.
Zanimivo je, da je bilo v aplikacijo Ajda vnesenih rekordno število ocen v rekordno kratkem času manj kot tri tedne. Za primerjavo pri nekaterih prejšnjih naravnih nesrečah je trajalo bistveno dlje.
Po zakonu o odpravi naravnih nesreč so občine upravičene do predplačil do 40% predhodno ocenjene škode. Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je napovedal, da bo za te namene namenjenih 222 milijonov evrov. Občine, kjer je škoda ocenjena na vsaj 20.000 evrov bodo upravičene do teh predplačil.