Poljska razmišlja o zaprtju preostalih mejnih prehodov z Belorusijo
Da bi se zoperstavila hibridnim dejavnostim režima Aleksandra Lukašenka, Poljska ne izključuje možnosti zaprtja preostalih dveh mejnih prehodov z Belorusijo, je dejal zunanji minister Radoslav Sikorski. Od sredine leta 2021 se Poljska na meji z Belorusijo sooča z valom migrantov z Bližnjega vzhoda, ki jih po mnenju Varšave dirigira Minsk. Poljska vlada si prizadeva za utrditev meje, vključno z uvedbo tamponskega pasu, vendar to migrantov ni ustavilo pri poskusih prečkanja.
“Dejanja Belorusije nas spodbujajo, da razmislimo o možnosti zaprtja vseh mejnih prehodov. Trenutno analiziramo posledice takšne odločitve za poljsko gospodarstvo in lokalne skupnosti,” je dejal Sikorski. Minister je pri tem omenil Finsko, ki je lani zaprla mejo z Rusijo. Trenutno sta odprta le dva od šestih mejnih prehodov z Belorusijo. Ostale so že zaprli kot odgovor na sovražna dejanja beloruskega režima. Mejni prehod Kozlovich-Kukuryki omogoča vstop tovornjakov na Poljsko, prehod Brest-Terespol pa se uporablja za potniški promet.
Zaprtje bi bilo katastrofa za ljudi
Po besedah Belorusov, lahko prehod meje z avtomobilom traja od 12 do več kot 24 ur v eno smer, odvisno od dneva. Ljudje se bojijo, da se bodo razmere še bolj zapletle. Številni Belorusi so po valu protestov proti Lukašenku leta 2020 zapustili svojo državo in prehod Terespol je zanje edini način, da vidijo svoje najdražje.
“Njegovo zaprtje bi bila tragedija, katastrofa za mnoge ljudi. Če želijo (Poljska) kaznovati Lukašenka, naj raje blokirajo tovorni promet,” je povedal prebivalec beloruske vasi Kobryn blizu poljske meje. Pavel Latushka, vodja beloruske opozicije in nekdanji minister za kulturo, je podprl idejo o zaustavitvi tovora.
Prejšnji mesec je poljski premier Donald Tusk napovedal načrte za okrepitev vzhodnega boka EU. Do napovedi je prišlo, ko je prosilec za azil z nožem ubil poljskega mejnega stražarja, ko je poskušal prečkati mejo z Belorusijo. Sikorski že dolgo velja za kandidata za mesto komisarja EU za obrambo, ki ga želi Ursula von der Leyen ustvariti, če bo ponovno imenovana za predsednico Komisije. Zanikal pa je, da bi ga delo zanimalo.
“Takšnega položaja v EU ni, pa tudi če bi bil in bi mi bil predlagan, ne stremim k temu in ne grem nikamor,” je dejal na novinarski konferenci prejšnji teden. Poljski mediji so poročali, da bi lahko Varšavo zanimal tudi širitveni portfelj nove komisije. Po mnenju analitikov lahko Poljska dobi dober dosje, glede na to, da je Tusk javno podprl ponovno izvolitev von der Leyenove. Sikorski naj bi bil tudi v vrsti za mesto visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko.
[Vir: Euractiv]; Portal24;
Foto: Wikimedia/Urad predsednika vlade/Poljska