V nedavnem zapisu na portalu IUS-INFO je prof. dr. Matej Avbelj, redni profesor za evropsko pravo in predstojnik Centra za ustavnost in umetno inteligenco, opozoril na resno poglabljanje krize slovenske pravne države.
Kot je zapisal, je „minuli teden odprl novo poglavje v zgodbi o slovenski pravni državi“, saj je politika znova pokazala, „da ji za učinkovito in pošteno pravno državo v resnici ni mar“. Ob tem pa je poudaril, da sta se tokrat Sodni svet in Slovensko sodniško društvo odzvala „ne zaradi varovanja lastnih koristi, temveč sistemsko in ad rem – v skrbi za ohranitev tistega, kar od pravne države še ostaja“.
Dr. Avbelj navaja štiri razloge, zaradi katerih ocenjuje, da je ravnanje politike v zadnjem času posebej zaskrbljujoče. Prvič, meni, da napovedana reforma pravosodja ni resnična reforma, temveč „zloraba reformnega jezika za cilje, ki so v nasprotju z dobrim upravljanjem v pravni državi in kršijo Ustavo“.
Kot drugo izpostavlja poskus zakonskega podaljšanja mandata aktualnemu predsedniku Vrhovnega sodišča. „To bi dosegli s posebnim dvigom upokojitvene starosti samo za njega,“ je zapisal in dodal, da je predsednica parlamentarnega odbora za pravosodje v zakonodajni paket želela vključiti amandma, „ki bi koristil enemu samemu človeku“.
Tretji problem vidi v tem, da predlagane spremembe slabitveno vplivajo na že tako šibke pristojnosti Sodnega sveta. „Očitno zato, ker ta končno deluje v skladu z Ustavo,“ opozarja Avbelj. Po njegovih besedah način „reformiranja“ – s številnimi amandmaji k več zakonom hkrati – ustvarja kaos in politiki omogoča preveliko oblastno samovoljo.
Četrtič pa po njegovem mnenju koalicija z reformnim paketom namenoma čaka do konca svojega mandata. „Uveljavitev, zlasti izvedbene predpise, je potisnila v naslednji mandat,“ kar po njegovih besedah pomeni, da po madžarskem vzoru omejuje manevrski prostor prihodnje vlade in podaljšuje slab status quo.
„Država postaja manj odporna na korupcijo“
Po besedah Avblja takšno politično ravnanje zmanjšuje zaupanje ljudi v institucije in spodkopava moralo v pravosodju. „Država postaja manj odporna na organizirani kriminal, korupcijo in preplet politike s podzemljem – domačim in tujim,“ opozarja. Če se ta trend nadaljuje, bo po njegovem mnenju „škoda za pravno državo lahko nepopravljiva“.
V zapisu poudarja, da slovensko pravosodje potrebuje resnično in sistemsko reformo. „Z ljudmi in sredstvi, ki jih imamo na voljo, se moramo potruditi doseči največ,“ je zapisal. Po njegovem prepričanju za močno pravno državo potrebujemo močne institucije – sodstvo, tožilstvo in državno odvetništvo –, ki jih je treba razbremeniti in kadrovsko ter tehnološko okrepiti.
Potrebna digitalizacija in učinkovitejši nadzor oblasti
Avbelj med ključnimi koraki navaja uvedbo kabinetnega sistema in enotne digitalne platforme e-pravosodja, ki bi po njegovem mnenju morala zagotoviti varen informacijski sistem za vse deležnike. „Vsak naj na svojem področju izkoristi priložnosti digitalizacije in umetne inteligence. Cilj je en sam: učinkovito in pošteno preprečevanje ter razreševanje sporov,“ je zapisal profesor.
Opozarja tudi, da državljanke in državljani potrebujejo učinkovitejši nadzor nad izvršilno oblastjo. „Danes tak nadzor – zlasti nad zakonitostjo podzakonskih predpisov države in občin – praktično ne deluje,“ piše Avbelj. Zato je po njegovem mnenju nujna krepitev upravnega sodstva, ki je „edino jamstvo, da je najnevarnejša veja oblasti podvržena učinkovitemu nadzoru“.
Po mnenju prof. dr. Avblja je aktualna oblast priložnost za reformo zapravila in jo celo zlorabila. „Kriza pravne države se je poglobila,“ opozarja, a dodaja, da „ni vse izgubljeno“. Po njegovih besedah se zavest o potrebnih spremembah postopno krepi tudi znotraj pravosodja, ki je „predolgo vztrajalo pri statusu quo“.
„Predlagano ‚reformo‘ je treba opustiti; sicer bo padla na Ustavnem sodišču,“ še piše Avbelj. Prepričan je, da bo morala prihodnja vlada, ne glede na politično barvo, povezati vse deležnike, stroko in odgovorno politiko, „da bodo institucije pravne države bolj učinkovito in pošteno nadzorovale oblast“.
Zapis lahko v celoti preberete TUKAJ.
Foto: zajem zaslona RTV SLO Odmevi