Policija vložila kazensko ovadbo proti nekdanjemu direktorju UKOM-a Urbaniji
Policija je znova dvignila kar nekaj prahu, saj je zoper nekdanjega direktorja vladnega urada za komuniciranje, Uroša Urbanijo, podala kazensko ovadbo, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Ovadba, vložena pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, temelji na drugem odstavku 257. člena kazenskega zakonika, ki predpisuje kazen do treh let zapora za takšna dejanja. Postopek, ki je pritegnil veliko pozornosti, se je začel že maja 2021, ko je Pravna mreža za varstvo demokracije s podporo Odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle vložila kazensko ovadbo proti Urbaniji. Očitki v ovadbi so se nanašali na domnevno zlorabo položaja in prekoračitev uradnih pravic, kar je povzročilo večjo škodo Slovenski tiskovni agenciji (STA).
Pravna mreža za varstvo demokracije trdil, da je Urbanija, kot direktor Urada za komuniciranje, večkrat zahteval dokumentacijo STA, čeprav za to ni imel zakonske podlage, in s tem posegel v uredniško neodvisnost agencije. Poleg tega naj ne bi pravočasno odredil in odobril plačil za opravljanje javne službe s strani STA, kar je povzročilo premoženjsko škodo in ogrozilo obstoj tiskovne agencije. Vendar pa je postopek v tej zadevi potekal precej počasi. Policija je kar sedemkrat zaprosila za podaljšanje roka za dopolnitev kazenske ovadbe.
Odziv Urbanije
Urbanija je na to odzval s svojo kazensko ovadbo proti predstavnici Pravne mreže, Katarini Bervar Sternad, in tedanji odvetnici Nataši Pirc Musar. Obtožil ju je, da ga krivo ovadili.
Urbanija sam o kazenski ovadbi še ni bil uradno obveščen, vendar ga je presenetilo, da so novinarji izvedeli o njej prej kot on. Izrazil je tudi svoje zaskrbljenosti glede trajanja postopka in je namignil na morebitno politično motivacijo za tovrstne ovadbe.
Pravna mreža za varstvo demokracije je pozdravila kazensko ovadbo, saj meni, da je pomembno, da državni organi svoje naloge izvajajo pošteno in v razumnem roku, kar zagotavlja spoštovanje pravice domnevnih storilcev kaznivih dejanj ter interes javnosti. Njihova trditev je, da to prispeva k ohranjanju demokracije in pravne države.