Podporo resoluciji o Srebrenici napovedala tudi Črna gora
Na zahtevo Rusije bo Varnostni svet ZN danes razpravljal o razmerah v Bosni in Hercegovini (BiH), kar je del kampanje, s katero skušajo bosanski srbski in srbski politiki preprečiti sprejetje v ZN resolucijo, ki bi 11. julij uvedla kot dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Razprava o razmerah v BiH je predvidena ob 22. uri po srednjeevropskem času, Rusi pa so zahtevali, da na njej spregovori srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović, ZDA pa so po dostopnih informacijah zahtevale, da visoki predstavnik za BiH govori s Christianom Schmidtom.
Dokončna odločitev o teh zahtevah bo sprejeta na sami seji Varnostnega sveta. Cvijanovićeva bo morala govoriti v spletni obliki, ker je pod sankcijami ZDA, zato ji je prepovedano potovati v to državo, če pa bo nastopila pred udeleženci seje Varnostnega sveta, bo to morala storiti le v svojem osebnem imenu ker nima soglasja ostalih dveh članov predsedstva BiH. Rusija skuša hkrati minimizirati Schmidtov nastop z vztrajanjem, da lahko tam govori le kot zasebna oseba, ker njegovega imenovanja na položaj visokega predstavnika za BiH Varnostni svet ni potrdil.
Skupna akcija Banja Luke, Beograda in Moskve
Svetovalec Željke Cvijanović Saša Aulić je danes potrdil, da je glavni razlog, da si Banja Luka in Beograd ob podpori Moskve želita razpravo v Varnostnem svetu o razmerah v BiH, prav napoved sprejetja resolucije na Generalna skupščina ZN, ki bi spomnila na genocid v Srebrenici, ki so ga leta 1995 zagrešili pripadniki vojske in policije bosanskih Srbov.
Čeprav je po delovni različici resolucije dokument omejen na odpoklic več kot osem tisoč žrtev genocida in poziva k spoštovanju sodb sodišč Združenih narodov ter ne dovoljuje zanikanja genocida in poveličevanja Storilci zločina, uradniki Republike Srbske in Srbije vztrajno vztrajajo pri trditvi, da želijo vsem Srbom vsiliti kolektivno krivdo in oznako genocidnega naroda.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je priznal, da jim kljub diplomatski ofenzivi Beograda ni uspelo prepričati zadostnega števila držav članic ZN, da ne bi podprle resolucije, katere formalni predlagateljici sta Nemčija in Ruanda, pokroviteljice pa najvplivnejše zahodne in muslimanske države.
“Dovolj je, da je več glasov za kot proti in bo sprejeta,” je še priznal Aulić. Vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik je bil ogorčen predvsem nad dejstvom, da je podporo resoluciji napovedala tudi Črna gora. Potem ko je to potrdil črnogorski premier Milojko Spajić, je Dodik na družbenem omrežju X zapisal, da je to dokaz, da politika Mila Đukanovića “ni poražena”, čeprav ni več predsednik. “Če niso (črnogorska vlada) upoštevali stigme, ki jo ta resolucija nalaga celotnemu srbskemu narodu, bi se lahko vsaj vprašali, kako se bo počutilo blizu 40 odstotkov črnogorskih državljanov, ki se opredeljujejo za Srbe,” je zapisal Dodik.
Razprava o resoluciji o Srebrenici, ki je bila pričakovana na zasedanju VS ZN 2. maja, je zaradi dodatnih posvetovanj prestavljena in bo verjetno po 10. maju.
[Vir: Hina]; Portal24; Foto: Wikimedia/Michael Büker