Podnebne spremembe poslabšujejo alergije v Evropi
Sezonske alergije v Evropi postajajo vse hujše in dolgotrajnejše, kar znanstveniki pripisujejo podnebnim spremembam in naraščajočim koncentracijam ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju. Nova raziskava, ki so jo izvedli na Fakulteti za medicino in zdravstvene vede Univerze George Washington, opozarja, da višje temperature podaljšujejo sezone cvetnega prahu, povečujejo njegovo koncentracijo in uvajajo nove alergene rastline na celino. Posledice so resne: od poslabšanja zdravja alergikov do povečanega tveganja za astmo in druge dihalne težave.
Raziskava, objavljena v reviji The Laryngoscope, temelji na analizi študij med letoma 2000 in 2023. Te potrjujejo, da globalno segrevanje spreminja naravne cikle rastlin, kar vodi v zgodnejše in daljše sproščanje cvetnega prahu, piše Euronews. V Evropi se sezona cvetnega prahu podaljšuje, v nekaterih regijah celo za dodatnih 19 dni na leto. Hkrati naraščajoče koncentracije CO2 spodbujajo rast rastlin in povečujejo količino alergenov v zraku, kar še dodatno otežuje življenje ljudem z alergijami.
Spreminjajoči se vzorci cvetnega prahu in njihove posledice
Študije kažejo, da se je v Evropi v zadnjih desetletjih sezona cvetnega prahu v povprečju podaljšala za skoraj en dan na leto. V mestnih območjih, kjer živi večina prebivalstva, je ta trend še izrazitejši zaradi učinka mestnega toplotnega otoka, ki dodatno segreva okolje. Višje temperature omogočajo zgodnejši začetek sezone, povečana vlaga in pogostejše nevihte pa povečujejo koncentracijo cvetnega prahu v zraku. To lahko sproži hujše alergijske reakcije in poveča tveganje za napade astme.
Poleg tega podnebne spremembe olajšujejo širjenje invazivnih rastlinskih vrst, ki prinašajo nove izzive. Primer je pelinolistna ambrozija, ki je v Evropo prispela iz Severne Amerike in je znana po svoji visoki alergenosti. Njen cvetni prah, ki se sprošča pozno poleti in jeseni, podaljšuje sezono alergij vse do septembra. Po napovedih znanstvenikov bi se lahko do leta 2050 občutljivost na ambrozijo v nekaterih evropskih državah povečala za kar 200 odstotkov, kar bi še dodatno obremenilo zdravstvene sisteme.
Vloga zdravstvenih delavcev pri soočanju s krizo
Posledice podnebnih sprememb na alergije niso le zdravstveni, temveč tudi družbeni in gospodarski izziv. Ljudje, ki že trpijo za alergijami, se soočajo s hujšimi in dolgotrajnejšimi simptomi, kar lahko poslabša kakovost življenja in poveča število obiskov pri zdravnikih. Študije opozarjajo, da bi lahko naraščajoča raven cvetnega prahu prispevala k večjemu številu hospitalizacij zaradi dihalnih težav, zlasti pri bolnikih z astmo.
Zdravstveni delavci imajo po mnenju raziskovalcev ključno vlogo pri reševanju teh izzivov. Alisha R. Pershad, glavna avtorica študije, poudarja, da so zdravniki v edinstvenem položaju, saj neposredno opažajo vpliv alergij na bolnike. “Zdravniki lahko prilagodijo svojo prakso, da bolnike pripravijo na vse intenzivnejše podnebne vplive,” pravi Pershadova. Hkrati poziva k njihovemu aktivnemu zagovorništvu pri ozaveščanju o podnebni krizi in potrebi po ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Evropa se sooča z novo realnostjo, kjer podnebne spremembe ne spreminjajo le narave, temveč tudi zdravje njenih prebivalcev. Znanstveniki in zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da je čas za ukrepanje zdaj – ne le za blaženje simptomov alergij, temveč tudi za naslavljanje vzrokov, ki jih poganjajo.
Portal24; Foto: Pixabay/manfredrichter